Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  
Navigacija

Težave s svetlobo (Die Helle Not)

Projekt Težave s svetlobo ("Die Helle Not") se ukvarja s problemom, s katerim se srečujejo povsod po svetu, a je bil doslej le malo opažen, čeprav so njegove posledice izredno moteče. Gre za vedno hujše onesnaževanje okolja, ki ga povzroča umetna svetloba. Na predlog strokovnjakov, ki preučujejo metulje, so v 60 občinah na Tirolskem za cestno razsvetljavo začeli uporabljati svetilke, ki ne ogrožajo žuželk. Ker so tako prihranili 30-40 odstotkov energije ter istočasno zaščitili nočne metulje, je ta rešitev zadovoljila tako predstavnike gospodarstva kot ekologe.

Podroben opis posameznih projektov boste našli tukaj...

Tema: Vpliv in nadaljnji razvoj politik in predpisov, Nove oblike odločanja, Zavarovana območja
Regija: Tirol / AT
Trajanje projekta: 2001-01-01 - 2004-10-01
Kontaktna oseba: Dr. Peter Huemer
[email protected]
http://www.naturschutzbeauftragte.net/hellenot/

Nosilec projekta
Tirolski deželni muzej – naravoslovne zbirke: center za raziskovanje metuljev z več desetletij dolgimi izkušnjami na področju varstva metuljev in s številnimi regionalnimi in mednarodnimi študijami o metuljih. Tirolski varuh okolja: agende za posamezne regije na najširšem področju varstva okolja in narave.

Udeleženci
Dipl.ing. in dvorni svetnik Sigbert Riccabona, mag. Maria Siegl (Tirolski deželni varu h okolja), dr. Peter Huemer in dr. Gerhard Tarmann (Tirolski deželni muzej Ferdinandeum), mag. dr. Andrea Schnattinger, dipl.ing. Wilfried Doppler, (Dunajski varuh okolja), dr. Nikolaus Thiemann, dipl. ing. (Avstrijska družba za svetlobno tehniko), dr. Thomas Posch in dr. Heinrich-Peter Himmelbauer (Avstrijska družba za astronomijo in astrofiziko), Marianne Heinrich (Zvezni urad za okolje).

Cilji
Na začetku izvajanja projekta so v Avstriji za javno razsvetljavo uporabljali v glavnem visokotlačne živosrebrne sijalke bele barve. Že dolgo je znano, da te svetilke močno privlačijo nočne metulje, zaradi česar jih zaradi tega vsako leto umre na milijone. Kot alternativo so predlagali uporabo visokotlačnih natrijevih sijalk, ki žuželke privlačijo z desetkrat manjšo močjo. Rumenkasta svetloba teh sijalk, ki je tudi za ljudi prijetnejša, je z varnostnotehničnega vidika varnejša, zlasti v megli. Ker je z njihovo uporabo mogoče privarčevati od 30 do 40 odstotkov energije in zmanjšati stroške vzdrževanja, se začetni dodatni stroški povrnejo v nekaj letih. Cilji projekta so zato bili naslednji: 1) prehod na visokotlačne natrijeve sijalke zaradi varstva ogroženih nočnih metuljev, 2) bolj zavestno in varčno ravnanje z razsvetljavo, npr. z delnimi izklopi ponoči ali z zasenčenjem svetilke, je precejšen prihranek pri energiji in stroških.

Dejavnosti
Začetna neposredna finančna spodbuda dežele za preureditev javne razsvetljave v 60 tirolskih občinah (30 občin na začetku izvajanja projekta) je bila dodeljena po naravovarstvenih merilih, kar pomeni, da so subvencijo prejele samo občine z ekološko vrednimi zemljišči. Sočasno izdana barvna brošura »Težave s svetlobo«, ki problematiko pojasnjuje s tehničnega, ekonomskega in biološkega vidika, vsebuje pa tudi primere izračunov energetskih prihrankov, je bila pomembna osnova, na kateri je potekala nadaljnja razprava na občinski ravni. Z drugo izdajo brošure, ki je bila razširjena s poglavjem o astronomiji in je prek partnerjev postala znana po celotni Avstriji, in postavitvijo spletne strani se je projekt razširil prek domače regije. Zasnova in izvedba razstave na to temo in številne druge akcije po šolah so pripomogle k oblikovanju zavesti prebivalcev, zlasti mladine. Osebni stiki so se navezovali s potencialnimi interesenti in nosilci odločitev na političnem področju in področju varstva narave zaradi morebitne uvedbe novih svetilk tudi zunaj Tirolske.

Rezultati
S projektom »Težave s svetlobo« je v pretežnem delu Tirolske ter drugih regijah in državah (Vorarlberg, Južna Tirolska, Dunaj, posamezne občine v Nemčiji in Španiji) javno razsvetljavo, ki je močno obremenjevala okolje, nadomestila razsvetljava, ki je prijaznejša do živalskih vrst. Pomembno vlogo pri uspešni izvedbi projekta je imela politična podpora, obenem pa tudi dejstvo, da je s projektom istočasno mogoče tudi privarčevati električno energijo. Pomembni spremljajoči ukrepi, kot so izdaja brošure z navodili, ki je odgovornim v občinah služila kot pomoč pri odločanju, organizacija razstave na to temo, odnosi z javnostmi (tiskani mediji, televizija) ali akcije po šolah, so pripomogli, da so prebivalstvo in politiki projekt v velikem številu podprli in sprejeli. Prva nagrada natečaja za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, ki ga je razpisala družba Ford in s tem povezana preusmeritev proizvodnje v tem avtomobilskem koncernu ter velik projekt EU, ki se izvaja v Valenciji v Španiji, so dokaz, da je bil projekt odmeven tudi na mednarodni ravni.