Historiat zakona o Triglavskem narodnem parku

Z njim se mora zagotoviti spoštovanje mednarodnih standardov na področju zavarovanih območij, izvajanje evropskih direktiv o pticah in habitatih. Zakon mora zagotoviti izvajanje številnih konvencij (konvencije o biotski raznovrstnosti, ramsarske, bernske, aarhuške ter alpske konvencije), ki jih je Slovenija ratificirala v zadnjih letih.

V začetku leta 2003 je poslanec LDS Dušan Vučko v parlamentu predstavil nov predlog zakona, ki je takoj postal predmet žgočih polemik. Za razliko od sedaj veljavnega zakona predlog omogoča vrsto posegov, s katerimi bi v nekaj letih lahko razvrednotili posamezna območja parka (napr. obalo bohinjskega jezera). Drastično zmanjšuje osrednji del parka ter v robnih predelih izrazito omili varstveni režim. Upravi parka ne daje primerne avtoritete, ampak še vedno preveč opazovalno vlogo pri upravljanju parka. Prevelik poudarek posveča razvojnim vprašanjem, v celoti zanemarja mednarodne kriterije za narodne parke. Poleg tega ne upošteva številnih mednarodnih konvencij, ki jih je Slovenija podpisala, ter ne temelji na nujnem širokem konsenzu stroke, politike in civilne družbe.

Številni kritiki so zahtevali umik predloga, na Slovenski Akademiji znanosti in umetnosti so strokovnjaki iz različnih področij na znanstvenem posvetu Triglavski narodni park? predstavili svoje poglede na naš edini narodni park. Kljub vsemu je bil oktobra 2003 popravljeni osnutek označen za sprejemljivega in uradno se je začela druga faza zakonodajnega postopka.

12. februarja 2004 se je koalicija enajstih nevladnih organizacij (CIPRA Slovenija, DOPPS - Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije, Društvo za okolje, družbo, naravo in zdravje Ljubljana, Društvo Mountain Wilderness Slovenija, Društvo za varstvo okolja Bled, Gorenjsko ekološko združenje, Iniciativni odbor za ohranitev Triglavskega narodnega parka, Zveza društev za varstvo okolja, Zveza ekoloških gibanj - ZEG in IUCN-ova Svetovna komisija za zavarovana območja (WCPA)) na Bledu zbrala na posvetu Evropska zveza (EU) in zavarovana območja:

Na posvetu so javno predstavili poglede nevladnih organizacij s področja varstva narave in okolja na predlog zakona o Triglavskem narodnem parku ter predložili konkretne pripombe.

Ena glavnih zahtev je bila, da se, glede na to, da je TNP zavarovano območje državnega (vseslovenskega) pomena ter da je zagotovitev trajnega varstva narave in kulturne krajine ter dediščine nacionalni javni interes, ki je pred drugimi cilji rabe in izkoriščanja naravnih vrednot in dobrin, v pripravo in sprejemanje zakona o narodnem vključi strokovne in nevladne organizacije, lokalne skupnosti in vso zainteresirano slovensko javnost.

Koalicija nevladnih organizacij je tako na podlagi sklepov posveta na Bledu, ki se ga je udeležilo okoli 100 udeležencev, med drugim pozvala Državni zbor Republike Slovenije, naj ustrezno dopolni obstoječi ali pripravi nov predlog zakona o Triglavskem narodnem parku.

Nevladne organizacije so se tako še naprej prizadevale za kakovosten predlog novega zakona.

Ker s prihodom nove vlade prvopodpisani pod predlogom novega zakona Dušan Vučko ni več poslanec, je predlagateljstvo decembra 2004 prevzel poslanec LDS Jožef Školč. Koaliciji NVO je sporočil, da je v preoblikovanju spornega predloga pripravljen sodelovati z nevladniki.

Decembra je bila na odmevni tiskovni konferenci predstavljena Spomenica o TNP, ki jo je podpisalo 23 nevladnih organizacij in je bila v septembru naslovljena na Državni zbor in Vlado. V njej koalicija predstavlja svoj pogled na prihodnost TNP – ja, v posebni prilogi pa so navedene še vsebinske predloge za oblikovanje novega zakona. Podpisnice spomenice predlagajo, da se nov zakon, pri katerem naj sodelujejo pristojna ministrstva, strokovne institucije, lokalne skupnosti ter nevladne organizacije, predloži do 30. aprila 2005. Koalicija želi, da vlada do sprejetja novega zakona omogoči izvajanje sedaj veljavnega ter da prepreči sprejemanje s tem zakonom neskladnih prostorskih in drugih odločitev.

V decembru in januarju so predstavniki koalicije NVO opravili razgovore s predlagatelji zakona v novem sklicu DZ in drugimi predstavniki države in politike. Nevladne organizacije so na podlagi študije predloženega teksta zakona ter razgovorov sprejele enoten sklep, da osnutek zakona o TNP iz prejšnjega sklica DZ ne nudi ustreznih možnosti za uveljavitev zahtev iz Spomenice in tudi ne zagotavlja kakovostnega razvoja TNP v skladu z njegovim pomenom za Slovenijo in sodobnimi mednarodnimi standardi. Zato smo se odločili pripraviti nov osnutek zakona, kot osnovo za dogovor o prihodnosti našega edinega narodnega parka.

Oblikovala se je ožja delovna skupina za pripravo osnutka zakona, v kateri sodelujejo Marjeta Keršič Svetel, Marija Zupančič Vičar in Jernej Stritih. Ob podpori pravnega strokovnjaka Boruta Šanteja je pripravila izhodišča za zakon, ki jih je na sestanku 19. februarja 2005 v celoti podprla Koalicija NVO.

V izhodiščih so predstavljeni cilji, načela in poglavitne rešitve, na katerih naj bi temeljil predlagani zakon. Ožja delovna skupina je na podlagi Spomenice in Izhodišč pripravila nov predlog zakona, ki pa je še v fazi dopolnjevanja s strani ostalih podpisnic Spomenice. 12. marca 2005 na letnem zasedanju CIPRE Slovenija so bila zopet predstavljena Izhodišča novega zakona, hkrati pa je bilo opozorjeno s strani nekaterih podpisnic, da je potrebno določene dele zakona še temeljito spremeniti.

Oblikovanje zakona se torej nadaljuje. Za nadaljevanje postopka je več možnosti. Najhitrejša in najugodnejša bi bila, če bi predlagatelj zakona s podporo poslancev vladne koalicije sedanji predlog nadomestil z novim.