Osebna orodja

  Iskalni filter  

Od centralizma do federalizma – Kako je nastal "narodni odbor"

Dokler je CIPRA organizirala strokovne konference enkrat letno, ni imela potrebe po federalistično urejeni strukturi lastne organizacije. Vse dejavnosti je vodil predsednik, ki se je pri svojem delu lahko oprl na sodelovanje sekretarja, obe funkciji pa sta bili neplačani.

Skupina odposlancev različnih nacionalnih odborov CIPRE na letni konferenci Chambéry (F) 2001. © J. Biedermann

Vendar pa je tak sistem, ki je temeljil na opravljanju neplačanih funkcij, začel "preraščati svoj čas", saj je bilo njegovo delovanje skorajda v celoti odvisno od prizadevanj in časa predsednika. Če je ta za CIPRO lahko namenil ali pa hotel nameniti le malo časa, potem je s tem zaspala tudi dejavnost CIPRE. Kot posledica tega se je ob različnih priložnostih slišalo vprašanje: "Ali bomo CIPRO ponovno oživili ali jo pustili umreti?".

V enem od kriznih obdobij, bržkone najtežjem, si je CIPRA leta 1974 zastavila popolnoma nove usmeritve za svoje delovanje: v vsaki državi bo ustanovljeno njeno predstavništvo, CIPRA pa bo urejena po federalisti čnem vzorcu.

Prva država, ki je ustanovila "nacionalni odbor", je bila Avstrija. To se je zgodilo 4. aprila 1975. Istega leta so se tudi začeli intenzivni razgovori o prometni problematiki v alpskem prostoru in že takrat je bila kot nevarnost ocenjena načrtovana gradnja avtoceste "Alemagna" od Italije v smeri proti avstrijski meji. Boj proti tej avtocesti naj bi postal uspešen del "železnega repertoarja" CIPRE Avstrija. Kasneje se je prvo nacionalno predstavništvo CIPRE preoblikovalo v delovno skupino avstrijske Okoljske krovne organizacije, ki jo danes sestavlja še devet nevladnih organizacij ter devet avstrijskih zveznih dežel.

Med letoma 1975 in 1992 so bili tudi v drugih državah alpskega loka ustanovljeni "nacionalni odbori". Razen CIPRE Avstrija so državni organi prisotni samo še v CIPRI Slovenija, saj so preostali odbori tako kot CIPRA International prave nevladne organizacije. Razvoj se je pri večini nacionalnih predstavništev odvijal podobno: delovala so kot CIPRA International najprej na prostovoljni osnovi, pogosto so imela sedež pri neki drugi organizaciji, kot recimo CIPRA Švica pri Pro naturi (takrat se je imenovala še Švicarska zveza za varstvo narave/ Schweizerischer Bund für Naturschutz), CIPRA Avstrija pri Okoljski krovni organizaciji (Umweltdachverband), CIPRA Lihtenštajn pri Lihtenštajnski družbi za varstvo okolja (Liechtensteinische Gesellschaft für Umweltschutz) itd. Za marsikatero predstavništvo CIPRE se je šele potem, ko je dobilo direktorja, pokazala potreba po ureditvi statusa pravne osebe in statuta ter predsedstva.

Dejavnosti so v različnih državah potekale različno intenzivno. CIPRA Avstrija je od samega začetka sodelovala z delovnimi skupinami pri obravnavi različnih tematskih področij, kar je zagotovilo nepretrgano delovanje. CIPRA Nemčija je pri pripravi Alpske konvencije odigrala vidno vlogo. Pri vseh nacionalnih predstavniš tvih CIPRE je v devetdesetih letih opaziti profesionalizacijo delovanja in tako danes v vsaki alpski državi deluje sekretariat, v katerem je osebje zaposleno za skrajšani ali polni delovni čas. Posledica tega je, da današnja federalistična sestava CIPRE zelo dobro deluje, pri tem pa jo podpira baza v vseh alpskih državah.