Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Teme in trendi

CIPRA se je v svoji petdesetletni zgodovini lotila različnih tem in jim pripisovala različen pomen.

V Rottach/Egernu je bil položen temeljni kamen Cipre international – komisije za varstvo Alp .Od leve proti desni: Hans Krieg, Gustav Pichler, Edith Ebers, Paul Eipper, Renzo Videsott, W. Grimm, Wolfgang Burhenne, Charles Jean Bernard, H. W. Frickinger, F

Teme iz 50. in 60. let

V petdesetih in šestdesetih letih je tekla razprava zlasti o varstvu narave in krajine, turizmu ter energiji. Na vseh področjih je šlo predvsem za preprečevanje izvedbe določenih gradbenih projektov ali pa za zavarovanje določenih območij. Poleg tega so si v organizaciji prizadevali izdelati enotne čezmejne usmeritve za delovanje tudi na področju varstva živali in rastlin, pri čemer je prevladovalo mnenje, da je treba ohraniti Alpe v njihovi prvotni obliki. Posebna pozornost je bila namenjena varstvu tistih območij, ki so bila pomembna za znanost.

Sprememba usmeritve na začetku 70. let

V okviru prestrukturiranja po letu 1974 je CIPRA uvedla ekološki vidik delovanja, pri katerem je bilo pomembno zlasti načrtovanje prostora in krajine. V tem času je prišlo tudi do organizacijskih sprememb, ki so vplivale na tematsko usmerjenost CIPRE. Namesto več regionalnih projektov je na letnih strokovnih konferencah stopila v ospredje ena splošna tema, ki so jo obravnavali na ravni posameznih držav.

Osemdeseta – celostna obravnava narave in okolja

Tako izhodišče delovanja se je v osemdesetih letih še izpopolnilo in obravnavane teme so morale biti aktualne in nadregionalnega interesa ter povezane s krajem konference. V tem obdobju je bil tudi storjen korak naprej k celostni obravnavi varstva narave in okolja v alpskem prostoru, kar je prišlo do izraza v prizadevanjih za Alpsko konvencijo. Ni bila pa pomembna samo krajina, ki jo je treba varovati, ampak tudi človek, ki živi v njej, zato so se odprle nove, družbenoekonomske teme. Ali kot bi dejal Mario Broggi, dosežena je bila neke vrste povezava med naravoslovnimi in družboslovnimi znanostmi.

"V pričakovanju naslednjega leta... !"

Delegati so o strokovnih vprašanjih dolga leta razpravljali izključno na srečanjih, ki so jih organizirali vsako leto. Ob koncu šestdesetih let so jih preimenovali v "konference" ali "letne strokovne konference". Vsakokrat so organizirane v drugi izmed držav udeleženk, praviloma trajajo dva do tri dni, program pa pogostokrat vsebuje tudi ekskurzije v bližnjo okolico kraja konference.

Tu se ni kaj dosti spremenilo in tudi organizacijski del poteka podobno: včasih se je seja razdelila najprej na "poslovni del", kjer so obravnavali administrativna vprašanja (npr. finančna vprašanja, poročilo predsednika), nato pa še na "znanstveni del", ki je bil posve čen obravnavi strokovnih vprašanj.

Danes je na vrsti najprej skupščina delegatov, sledi pa ji strokovna konferenca. Vse do leta 1975 javnost na konferencah ni sodelovala, delegati so predavali sami. 

Danes so k udeležbi povabljeni zunanji predavatelji, konferenca pa je odprta tudi za širšo javnost. Letne strokovne konference so bile v prejšnjih desetletjih dogodek leta, saj se je dejavnost CIPRE osredoto čila prav nanje. Od devetdesetih let se je področje dejavnosti CIPRE sicer zelo razširilo, vendar pa letna strokovna konferenca še vedno ostaja pomembno srečanje, namenjeno medsebojni izmenjavi strokovnih stališč in informacij.