Slovenija

Kako čutimo posledice podnebnih sprememb? Jih opazimo in znamo našteti, ali razumemo razloge za nastanek podnebnih sprememb in njihove posledice? Ozaveščanje o vplivu podnebnih sprememb na naš vsakdanjik in o naši vlogi pri tem je dolgotrajen proces, ki temelji na vseživljenjskem učenju, medgeneracijski izmenjavi, učenju z in v naravi ter tudi pri iskanju sonaravnih, trajnostnih rešitev za prilagajanje na podnebne spremembe.

Izdelan je Lokalni načrt hodljivosti za Mestno občino Velenje (v nadaljevanju LNH oziroma LNH Velenje). Dokument celovito poroča o delu, ki je potekalo med zimo in poletjem 2022, ko je v okviru programa Aktivno v šolo in zdravo mesto, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS, potekala priprava načrta. LNH Velenje smo izdelali sodelavci IPoP – Inštituta za politike prostora, Društva za varstvo Alp CIPRA Slovenija v sodelovanju s predstavniki Mestne občine Velenje (v nadaljevanju MOV) in številnimi lokalnimi akterji.

JeloviZA - Za izboljšanje stanja ekosistemov in ohranjanje kvalifikacijskih vrst na območju Natura 2000 na Jelovici ter priprava modela upravljanja, ki v odločevalskih procesih upošteva ekosistemske storitve.

Da bi se čim bolje soočali z izzivi ohranjanja naravne in kulturne dediščine na območju visoke kraške planote Jelovica uspešni, so predstavniki slovenskih partnerskih organizacij projekta JeloviZA v septembru 2022 obiskali avstrijski Pinzgau in navdih za svoje delovanje iskali v dobrih praksah, ki jih izvajajo v Narodnem parku Visoke Ture.

Podnebni in okoljski izzivi zahtevajo informiran odziv. Okvir vključevanja okoljevarstvenih ciljev in metod v predšolsko, osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje predstavljajo nacionalne Smernice vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (VITR); s sodelovanjem v projektu Podnebni cilji v vzgoji in izobraževanju pri prenovi smernic sodelujemo tudi pri CIPRI Slovenija.

Seminar za izobraževalce odraslih - Slovenski planinski muzej, Mojstrana, sreda, 5. 10. 2022

5. maja 1952 je bila v nemškem kraju Rottach-Egern ustanovljena mednarodna komisija za varstvo Alp, CIPRA. Ideja o čezmejnem varovanju narave in okolja v Alpah je v takratnem povojnem času pomenila naznanilo novega obdobja medsebojnega razumevanja narodov.

Sistematične meritve kvalitete voda v več kot 70-izvirih na območju Kamniško-Savinjskih Alp med leti 2018-2022, ki jih izvaja Jamarski klub Kamnik, dokazujejo, da je onesnaženje s fekalnimi in gospodinjskimi odpadnimi vodami v sredogorju in visokogorju zelo hitro odraža v podzemnih vodah in vodnih izvirih.

Prisluhnite podkastu V imenu narave in izvedeli boste, kako in zakaj se je pomembno naučiti brati znamenja pokrajine, zakaj so zavarovana območja gora učilnica na prostem, pa tudi o vedno bolj množičnem obisku gora ter o tem, kaj pomeni trajnostni razvoj in uveljavljanje skromnosti v gorniškem turizmu.

Planinske koče tako prevdsem v poletnih mesecih predstavljajo veliko obremenitev za okolje. Vedno več obiskovalcev povečuje tudi količino odpadne vode, ki lahko potencialno ogroža bližnje vodne vire. Že v 90 letih prejšnega stoletja je bilo ekološko stanje planinskih koč v Julijskih Alpah precej kritično, po letu 2000 je prišlo do izgradnje več čistilnih naprav.