Nemčija

Prenova planinskega muzeja v Münchnu je trajala tri leta. 10. marca 2024 se vrata muzeja vnovič odpirajo in obenem ponujajo vpogled v preteklost, a tudi prihodnost Alp.

Kaj imajo skupnega velika volnata čebela, zavarovani nižinski urh, živahna mravlja in bela homulica? Vsi se ugodno počutijo v kamnitih habitatih – v in ob kupih zloženega kamenja, ki jih CIPRA v okviru projekta KamnitoBogastvo postavlja na območju sedmih pilotnih regij.

Tik pod Zugspitze, najvišjim vrhom v Nemčiji, je konec novembra na nemški okoljski raziskovalni postaji Schneefernerhaus vrata odprlo novo alpsko raziskovalno središče TUM Alpha – Center for Alpine Hazards and Risks (Center za naravne nesreče in tveganja v Alpah), ki bo skrbelo za mednarodno usklajeno delovanje na področju napovedovanja izrednih vremenskih dogodkov v gorskem okolju.

Okoli 120 udeležencev letne konference konec oktobra 2023 v nemškem Bad Hindelangu je razpravljalo o alternativnih razvojnih možnostih, ki bodo v prihodnje na voljo tradicionalnim smučarskim destinacijam.

Kako je mogoče interese gorskih športov uskladiti z zahtevami varstva podnebja, je na začetku septembra 2023 pokazala skupina aktivistov, ki so se s kolesi podali na pot iz Lindaua ob Bodenskem jezeru v Nemčiji do avstrijskega ledenika Ochsental. Udeleženci so v okviru ture sodelovali tudi v razpravi o različnih aktualnih temah, ki so segale od trajnostnega turizma ter vodne energije in varstva narave do taljenja ledenikov.

Suše, visoke vode in druge naravne nesreče so zaradi podnebnih sprememb vse pogostejše in včasih nastopijo celo sočasno. A kako naj se družba z njimi spopada, kako naj krepi svojo odpornost proti njim? Kakšno vlogo imajo lahko pri tem biosferni parki na območju Alp in zunaj njega? Odgovore na ta in številna druga vprašanja bo iskal novi raziskovalni projekt MultiBios, pri katerem sodeluje tudi CIPRA.

Alpski prostor se sooča s procesi depopulacije in bega možganov. Zaradi vpliva podnebnih sprememb je med bolj ogroženimi regijami, kjer se bo raven ekosistemskih storitev drastično zmanjšala - s tem pa tudi kakovost življenja. Zato je ključno, da se čim prej prilagodimo na posledice družbene in ekosistemske krize ter prisluhnemo potrebam in izzivom mladih.

Zeleni mostovi in nadhodi za prostoživeče živali, kratka sporočila za krepitev okoljske ozaveščenosti, kulturni boni za mlade. Dijaki in dijakinje, ki so se zbrali na 17. zasedanju Mladinskega parlamenta Alpske konvencije (YPAC), so sprejeli osem sklepov, ki bodo pripomogli k izboljšanju kakovosti življenja na območju Alp.

Ukrepi za varstvo podnebja zahtevajo precejšnja finančna sredstva, zato so redno deležni kritik in zavrnitve. Kako je mogoče, da alpske države za okoljsko škodljive subvencije namenjajo milijardne zneske?

Zmanjševanje višine snežne odeje, hitro taljenje ledenikov in vroča poletja so že doslej močno vplivali na življenje v Alpah. Da bi javnost redno opozarjale na aktualno dogajanje, so vremenske službe iz Avstrije, Nemčije in Švice začele o podnebnih razmerah v Alpah objavljati polletne biltene z naslovom Alpsko podnebje (Alpenklima).