Image caption:

V meritvah so jamarji poleg osnovnih značilnosti (temperatura vode, pretok, električna prevodnost, redoks potenciala, v vodi raztopljenih delcev snovi, vrednosti v vodi raztopljenega kisika, pH), spremljali sledeča onesnaževala – nitrati, amonij, sulfati ter prisotnost Echerichia coli in koliformnih bakterij (Število kolonij pri 22°C in Število kolonij pri 37°C).

Najdišča z datumi vzorčevanj in rezultati merjenj E coli v letu 2021 (Slapnik R. & V Kregar 2021)  

Image caption:

Lokacija meritev za leto 2021 - Kamniška Bistrica

Najdišča z datumi vzorčevanj in rezultati merjenj E coli v letu 2021 (Slapnik R. & V Kregar 2021) 

Mikrobiološke meritve izvirskih vod v porečju reke Kokre za jul-avgust 2021 so bile presežene na 7/8-ih merilnih mestih. Vir onesnaženja je predvsem kmetijstvo (gnojenje pašnikov). 

Kdo onesnažuje?

Počitniške koče so nedvomno del problema onesnaževanja kraških voda, ki pa obsega še razmeroma obsežno kmetijsko rabo tal, ostalo turistično souporabo območja Velike planine (planinski koči, gostilne, obiskovalci) in nastajajočo stalno poselitev oz. bolj ali manj spontano urbanizacijo občutljive pokrajine.

Za kakovost kraških voda so največja nevarnost:

-        Greznice in čistilne naprave, iz katerih odpadne vode neovirano pronicajo v podzemlje,

-        Kmetijska dejavnosti – gnojenje pašnikov, odprta gnojišča delujočih pastirskih koč, veterinarska zdravila,

-        motorna olja, kurilna olja in kemična barvila, ob prisotnosti nenadzorovanega osebnega in tovornega prometa, traktorjev (s prikolicami) ter druge kmetijske/gradbene mehanizacije in vzdrževanja delujočih žičniških naprav.

Kako preprečiti onesnaženje pitnih virov?

Potrebno je zmanjšati onesnaženje povirnih območij, uvesti kontrolo dejavnosti (kmetijstvo, turizem) ter kontrolo delovanja in praznjenja greznic/čistilnih naprav pri vseh individualnih objektih v zasebni ali javni rabi, usmerjati obisk skladno z nosilnimi zmogljivostmi območja, uvesti režime varstva naravne in kulturne dediščine ter redno spremljati kakovost vodnih virov.

Ravnanje s fekalnimi in gospodinjskimi odpadnimi vodami je v visokogorju zahtevnejše, vendar ključno za ohranjanje vodnih virov in ekoloških funkcij vodnih teles. Raven samočistilnih sposobnosti voda v slovenskem alpskem svetu je namreč skromna (Špes in drugi, 2002), saj je zaščitna plast prsti in vegetacije je zelo tanka, malo je tudi nesprijetih sedimentov in nekraških kamnin. Tako onesnaževala ob prenikanju nimajo nobenega naravnega filtra, da bi se kemično, biološko in fizikalno očistila.

Članek je nastal na podlagi predavanja dr. Rajka Slapnika in g. Vida Kregarja »Onesnaževanje podzemnih in površinskih vod v dolini Kamniške Bistrice in Kokre«, ki smo ga organizirali v okviru projekta SpeciAlps. Oba predavatelja sta člana Jamarskega kluba Kamnik in dolgoletna raziskovalca kakovosti vodnih virov Kamniško-Savinjskih Alp.

Viri in literatura:

• Berlot, Š., Peršolja, B., Ogrin, M., 2022. Vodno ravnovesje - med pritiski in naravnimi zmožnostmi. URL: https://www.cipra.org/sl/novice/vodno-ravnovesje-2013-med-pritiski-in-naravnimi-zmoznostmi (citirano 19. 7. 2022)
• Mikrobiološki parametri, 2022. Komunala Slovenj Gradec, URL: https://www.komusg.si/Portals/0/Publikacije/Parametri.pdf (citirano 19. 7. 2022)
• Odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, 2022. https://www.gov.si/teme/odvajanje-in-ciscenje-komunalne-in-padavinske-odpadne-vode/ (citirano, 19. 7. 2022) 
• Slapnik R. & V Kregar 2020: Zaključno poročilo o izvedbi naloge “Spremljanje kvalitete vode v 6 izvirih z opravljenimi 30 vzorčenji”. Jamarski klub Kamnik, Naročnik: Občina Kamnik. 37 strani
• Slapnik R. & V Kregar 2021: Zaključno poročilo o izvedbi naloge “Spremljanje kvalitete vode v 9 izvirih z opravljenimi 31 vzorčenji”. Jamarski klub Kamnik, Naročnik: Občina Kamnik
• Špes in drugi, 2002. Študija ranljivosti okolja (metodologija in aplikacija). Geographica Slovenica, 35, 1-2.
• Peršolja, 2021. Zabavišče interesov. URL: http://borut.blog.siol.net/2021/04/13/zabavisce-interesov/