Image caption:

Seminar Danes za jutri v Slovenskem planinskem muzeju, foto: CIPRA Slovenija

Teme okoljske vzgoje in izobraževanja so deloma že vtkane v šolske učne načrte, vendar je izobraževanja o trajnostnem razvoju in podnebnih spremembah na formalni ravni pogosto še vedno odvisno od zainteresiranosti učitelja za podajanje teh tem.

V neformalni izobraževanju, v katerega so vključeni tudi odrasli, je priložnosti za okoljske tematike vedno več, vendar so znanja in metode za poučevanje tem trajnostnega razvoja in podnebnih sprememb med izobraževalci odraslih (andragogi) pomanjkljiva. V okviru projekta Podnebni cilji v vzgoji in izobraževanju smo zato organizirali seminar Danes za jutri: Podnebne spremembe in model alpske šole, ki je potekal v Slovenskem planinskem Muzeju v Mojstrani. Na seminarju smo izobraževalce seznanili s podnebnimi cilji in vsebinami v formalnem izobraževanju, fiziko, komuniciranjem dejstev o podnebnih spremembah ter modelom alpske šole.

Gorsko identiteto lahko dnevno razberemo iz slikovnih in simbolnih sporočil, ki vključujejo elemente gorske pokrajine npr. dresi športnikov, embalaža prehranskih izdelkov, literatura, glasba, pregovori, oddaje, reklame. Vendar se odnos do gora spreminja, vse več ljudi živi v mestih oz. živijo urbani način življenja, odvisnost od narave je vse manjša. Gore postajajo zgolj kulisa za izvajanje rekreativnih prostočasnih dejavnosti (pohodništvo, kolesarjenje, plezanje, smučanje …), izgubljajo se vrednote vztrajnosti, so-odgovornosti, tovarištva, skromnosti, ki so omogočila preživetje v zahtevnem naravnem okolju alpskim prebivalcem in so del gorske identitete.

Alpe so evropska regija, kjer se povprečna temperatura dviga kar dvakrat hitreje kot drugod po Evropi, od 19.stoletja se je povprečna temperatura dvignila kar za +2 °C. Posledice podnebnih sprememb so vidne v taljenju ledenikov, izgubi biotopov za endemične živalske in rastlinske vrste, spremembah vodnega kroga,  napadih podlubnika v iglastih gozdovih, sušah, poplavah, zemeljskih plazovih.

Po eni strani so torej Alpe izjemno ranljive za podnebne spremembe, po drugi strani pa so zakladnica znanj, veščin, vrednot in kompetenc za sonaravne rešitve, ki temelji na spoštovanju snovne in nesnovne dediščine. Zato je izobraževanje o in z gorami oz. Alpami odlično izhodišče za vseživljenjsko učenje, primerno tako za odrasle kot mlade generacije. Model alpske šole je pedagoška metoda, ki preko opazovanja, osmišljanja, odnosa do teme, izziva vodi v akcijo in transformativno učenje v in z gorami. Temelji na opazovanju in delovanju v lokalnem okolju, vključevanju različnih deležnikov, medgeneracijskem povezovanju ter iskanju trajnostnih rešitev znotraj skupnosti. Vključuje kinestetično informacijo, ki jo ponuja razgiban gorski relief, aktivacijo čutil in izkustveno učenje.

Na seminarju za andragoge smo poleg kabinetnega dela, opravili tudi terensko delo, kjer smo v fotografske objektive zajeli vrednote Zgornjesavske doline (Planice, Podkorna, Kranjske Gore) in jih poskušali vrednotiti z vidika vpliva podnebnih sprememb. Ugotavljali smo, kaj andragogi potrebujejo za vpeljavo učnih vsebin gora, podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja v svoje delo. Kaže se, da potrebujejo več mreženja, izmenjave dobrih praks in izkušenj, poglobitev teoretičnega znanja in komuniciranja zahtevnih vsebin npr. podnebnih sprememb.

*Seminar je bil izveden v okviru projekta Podnebni cilji in vsebine v VIZ, ki ga financira Ministrstvo za okolje in prostor s sredstvi Sklada za podnebne spremembe.