Slovenija

V priročniku za načrtovanje interpretacije dediščine je na primeru gorenjskega dela vršiške ceste predstavljen proces priprave interpretacijske strategije, s katero lahko dosežemo drugačno doživljanje gorskih prelazov in dolin, prispevamo k večji kakovosti ohranjene dediščine in okolja ter izboljšamo privlačnosti območja za ljubitelje narave.

Urejanje visokih gred, spremenjena prvotna namembnost parkirnih površin, uporaba biološko razgradljivih materialov namesto plastične embalaže – vse to je projekt LOCAL, ki je prešel v zaključno fazo. Ob tej priložnosti so se mladi udeleženci iz Schaana v Lihtenštajnu z vlakom odpeljali v Maribor, kjer so skupaj s slovenskimi udeleženci v projektu predstavili ukrepe, katerih namen je bil prispevati k bolj trajnostno naravnanemu življenjskemu slogu.

Samotna gorska jezera, slikoviti kraji, neokrnjena narava – alpski turizem ponuja vedno enake podobe. Bled je nazoren primer, kako množični turizem vpliva na življenje prebivalcev. Udeleženci letne konference CIPRE, ki je prav tako potekala na Bledu, pa so si postavili vprašanje: kako v takih razmerah okrepiti lastno identiteto?

Skupne pohodniške ture, delavnice in številne druge dejavnosti na temo pokrajine so odlična priložnost za mlade, da razpravljajo o prihodnjem razvoju gorskih regij in ga sooblikujejo.

Piknik na gradbišču, reševanje nepozidanih zemljišč, sprememba prvotne namenske rabe stare vojašnice – trije primeri ponujajo priložnost za nov razmislek o prostorskem načrtovanju na območju Alp.

Status enote svetovne dediščine je Unesco italijanskim Dolomitom že priznal, visokogorski panoramski cesti pod vrh Velikega Kleka v Avstriji naj bi ga prav kmalu. Za vpis na Unescov seznam si v Alpah prizadeva vse več turističnih destinacij. Andi Riedl, direktor CIPRE Južna Tirolska, opozarja, da bi moralo biti ravnanje pri izbiranju predlogov za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine preudarnejše in odgovornejše.

CIPRA Slovenija je z Razvojnim centrom Srcem Slovenije ter občino Kamnik vodila proces izdelave omenjenih dokumentov na območju Kamnika. Med drugim smo ugotovili, da bo hoja kot prometna praksa zaživela, ko bodo obstoječe površine za pešce med seboj povezane, varne, udobne ter oblikovno privlačne za pešce in kolesarje.

Varuhi pokrajine so ljudje, ki v njej živijo, in treba jih je vključevati v odločevalske in razvojne procese, je prepričana Špela Berlot, direktorica CIPRE Slovenija.

V projektu Tour des Villes so se med seboj povezala štiri alpska mesta, ki so se odločila v novo življenje obuditi prazne in opuščene stavbe in območja. V ospredju izvajanja projekta je bila medsebojna čezmejna izmenjava znanja in idej.