Slovenija

Negovan in zdrav gozd je bolj odporen na pričakovane učinke podnebnih sprememb, zato vabljeni vsi obstoječi in bodoči lastniki gozdov, da se spoznate s socialno, ekološko in proizvodno funkcijo gozdov.

Z letošnjim Ognjem v Alpah, »Nega gozda, žive Alpe!«, opozarjamo na pomen negovanih gozdov za Alpe – le zdravi gozdovi omogočajo tudi žive in živahne Alpe. Za zdrav in kakovosten gozd, tako za lastnike kot obiskovalce, skrbimo s primerno nego gozda. Z načinom nege vplivamo na poudarjenost gozdnih funkcij, s tem pa omogočamo tudi različno doživljanje gozda.

Zdravstvena kriza spreminja evropska mesta v zelena mesta za ljudi. Javnost je spoznala prednosti takšnih mest in predvsem, kaj prinaša zmanjšanje osebnega prometa – boljši zrak, manj hrupa, varnost za otroke in druge ranljive skupine, povečanje privlačnosti kolesarjenja.

Aktualna slovenska vlada želi omejiti pravice civilne družbe pri odločanju o okoljskih vprašanjih, a prav to, da bi krizo lahko obvladovala, potrebuje bolj kot kadarkoli prej, opozarja Špela Berlot, direktorica CIPRE Slovenija. Civilna družba namreč pravočasno opozarja na nepravilnosti in zgrešene razvojne trende pri ravnanju z naravnimi viri.

G. Alojz Lipnik je domačin Solčave, oče štirih otrok, zaposlen na Zavodu za gozdove kot revirni gozdar. Je izredno prodoren mentor študijskih krožkov in pobudnik lokalnega trajnostnega razvoja; dva mandata je Solčavi tudi županoval. Še naprej vztrajno deluje za trajnostni razvoj. Z njim se je pogovarjala Katarina Žakelj.

Ste lastnik_ca gozda in bi radi pričeli z gozdom upravljati na način, da okrepite socialne funkcije gozda (turizem, zdravje, rekreacija, izobraževanje)? Bi radi razvili dopolnilno dejavnost na kmetiji v povezavi z gozdom? Bi radi postali lastniki gozda, vendar ne veste, kakšno nego je potrebno v gozdu izvajati?

V Koaliciji za trajnostno prometno politiko (KTPP) podpiramo zagon investicij v trajnostno prometno infrastrukturo in druge ukrepe, torej v železnico, javni potniški promet, kolesarjenje ter hojo. Učinki teh investicij so dolgoročni in sinergijski, saj prispevajo k družbeni, okoljski in gospodarski blaginji.

Urejanje zelenjavnih gredic, sprehodi po gozdu, pogostejše samostojno pripravljanje jedi – zavest o pomenu narave za kakovost našega življenja se je okrepila, tudi zaradi koronakrize. Tako raznovrstni, kot je narava, pa so bili tudi koncepti delovanja petih pilotnih regij iz Avstrije, Francije, Italije in Slovenije v okviru projekta speciAlps, ki je trajal od aprila 2017 do marca 2020. Sodelujoči v projektu so med drugim urejali zbirke domačih semen, organizirali so šolske ekskurzije, odpirali tematske poti itd. Poleg tega bo ob svetovnem dnevu biotske raznovrstnosti, ki ga obeležujemo 22. maja, izšla brezplačna publikacija, v kateri bodo zbrane izkušnje pilotnih regij pri izvajanju projekta.