Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Druge informacije

Novice

Koncepti gospodarstva v preobratu

Pojem commons oziroma skupno/skupnina označuje različne proizvode in vire, ki jih ljudje izdelujejo, ohranjajo ali uporabljajo skupaj, npr. vode, tla, prostor, semena, kolesa, znanje, proizvodna sredstva, oceani ipd.. Status skupnega ima načeloma lahko prav vse. Da bi se skupno tudi ohranilo, so nujni samoorganizacija in pravila, o katerih se zainteresirane strani dogovorijo v obliki pogajanj. Skupno je torej več kot javno dobro ali skupni viri (gl. str. 5).

Uspešno izvajanje gospodarske dejavnosti v ekonomiji blaginje poteka v luči medsektorskega sodelovanja in brez medsebojnega konkuriranja. Cilj niso finančni dobički, temveč v čim večji meri dobro počutje vsakega posameznika v skupnosti. Podjetja svoje vrednote, kot so socialna odgovornost, ekološka trajnostnost, solidarnost, transparentnost in demokracija znotraj podjetja, prikažejo v bilanci stanja skupne blaginje (gl. str. 14).

Osrednjo vlogo v solidarnostni ekonomiji ima izpolnjevanje potreb ljudi pri izvajanju gospodarske dejavnosti. Temelji na socialnih odnosih in samoorganiziranju, razumeti jo je mogoče tudi kot gospodarsko samopomoč. Denar v smislu sredstva za vrednotenje in plačilnega sredstva deloma nadomeščajo drugi dogovori. Kot koncepti solidarnosti se pojavljajo projekti na področju odprtokodne programske opreme, alternativnih izobraževalnih ustanov, kavarniških popravljalnic, samoupravnih podjetij, menjalnih borz ipd.

V krožnem gospodarstvu ostajajo materiali, proizvodi in energija v gospodarskem krogotoku čim dlje, to pa zmanjšuje porabo virov ter količino odpadkov in izpustov. Dolgotrajna raba je odvisna od obnovljivih surovin, ekološkega in dolgoročnega dizajna, kratkih dobavnih verig, vzdrževanja in popravil, ponovne uporabe in recikliranja. Za to so potrebne ustrezne tehnične rešitve in premislek o spremenjenem načinu delovanja današnje družbe, predvsem z vidika potrošniških navad (gl. str. 12).

S pojmom zeleno gospodarstvo označujemo proces preobrazbe gospodarstva v trajnostni gospodarski model. Tržnogospodarski instrumenti morajo v enaki meri omogočati ekološko trajnostnost, gospodarsko korist in socialno vključenost. Pri tem bi se morala z učinkovitostjo in krožnim gospodarstvom prekiniti povezava med gospodarsko rastjo in porabo virov. Druga značilnost je vrednotenje naravnega kapitala in ekoloških storitev z monetarnega in ekonomskega vidika.

Z Evropskim zelenim dogovorom želi Evropska komisija do leta 2050 neto količino izpustov toplogrednih plinov zmanjšati na nič in tako postati podnebno nevtralna. V ta namen je pripravila časovnico z ustreznimi ukrepi.

Pobude za preobrazbo našega gospodarstva se kot del globalnega gibanja v mestih in občinah zavzemajo za skupnostno organizirano družbo in preoblikovanje v ekološko-socialno gospodarstvo. Lokalno okolje spreminjajo v nekakšen laboratorij z namenom preskušanja podnebju prijaznega, trajnostnega in skupnostnega sobivanja.

 

Vir in nadaljnje informacije: www.cipra.org/alpe-na-odru

e-novice alpMedia

Bi rad_a vedel_a, kaj se dogaja v Alpah? Naroči se na e-novice alpMedia, kjer mesečno dobiš ažurne in dobro utemeljene novice iz Alp in okolice.