Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Kultura, rokodelstvo, sodelovanje

01.12.2020 / Nicole Hohmann
Opravljanje gospodarske dejavnosti kot estetskega programa zahteva nova področja skupnostnega delovanja – Nicole Hohmann poziva k sodelovanju.
Image caption:
Nicole Hohmann je svobodna kulturna delavka. V Frankfurtu ob Majni/D in v Innsbrucku/A je študirala umetnostno zgodovino, germanistiko in filozofijo, danes se ukvarja tudi s sirarstvom.

Boj proti koronapandemiji je razkril, kako zelo je občutljiv sodobni gospodarski sistem. In kaj to pomeni za oblikovanje prihodnosti, za katero že dlje časa vemo, da v njej ne bo nič več »tako, kot je bilo doslej«? Mnogi se po izteku prvih omejevalnih ukrepov za zajezitev pandemije vračajo k starim vzorcem ali pa pogledujejo proti velikim mestom, kjer je življenje vnovnič začelo počasi utripati. A pogled bi bilo bolje usmeriti v pokrajino in življenjski prostor na alpskem obrobju, kjer je zaradi topografskih, podnebnih in malostrukturiranih danosti življenje pogosto kakovostno in kjer ima skupnostno gospodarjenje – naj gre pri tem za kmetijstvo, tradicionalno rokodelsko obrt ali zagotavljanje storitev – dolgo tradicijo in je usmerjeno v prihodnost.

Tako ni bil zgolj slučaj, da je leta 2019 simpozij Področja skupnostnega delovanja – gospodarska dejavnosti kot estetski program potekal v avstrijskem Bregenzerwaldu. Osrednja pozornost je bila takrat usmerjena v vprašanje vzajemnosti med socialnoreformatorskimi idejami avtorja in kmeta Franza Michaela Felderja (1839–69), ustanovitelja prve kmečke zadruge v regiji, in današnjo zadrugo Werkraum Bregenzerwald, ki združuje okoli sto tradicionalnih rokodelcev oz. obrtnih podjetij. Felderjeve ideje živijo še danes, saj jih v praksi uresničuje omenjena zadruga. Obema je tako skupno zavedanje o neizogibni medsebojni povezanosti med kakovostno uporabo in estetskim oblikovanjem izdelkov iz vsakdanjega življenja, pri čemer je v ospredju zavestna raba lokalnih naravnih virov; zavzemata se tudi za skupnostne oblike poklicnega in socialnega sobivanja, ki izhaja iz načela pravičnosti, medsebojnega razumevanja in naklonjenosti, spoštovanja narave in pripravljenosti deliti znanje. Ekologija, ekonomija in sociala se tu prekrivajo. Kulturo, ki ta področja povezuje, lahko čutno zaznavamo prek izdelkov tradicionalnih obrti, ki segajo od sodobnih lesenih kopalnih kadi do različnih sirov – tako jo je treba razumeti v dvojnem smislu kot estetsko gospodarsko dejavnost.

Felder se je na literarni sceni povezoval daleč prek meja domače regije in tako kot on tudi Werkraum Bregenzerwald danes povezuje domača in tuja spoznanja. Rokodelci razvijajo svoje izdelke skupaj s sodobnimi oblikovalci. Gospodarska dejavnost s tem pridobi estetsko dodano vrednost. Medtem ko je Felder svoje znanje podal v literarnih delih, se Werkraum Bregenzerwald osredotoča na kreativno posredovanje in kooperativnost. Leta 2017 je bil Werkraum Bregenzerwald vpisan na Unescov seznam primerov dobre prakse na področju ohranjanja nematerialne kulturne dediščine. Šola, ki deluje v okviru Werkrauma, opremlja nove generacije rokodelcev s tehnikami in veščinami, ki jim bodo omogočile uveljaviti lastne zahteve. Gospodarska dejavnost v smislu estetskega programa na ta način omogoča izvajanje praks na področju oblikovanja trajnostne družbe, ki upošteva naravne meje – pogoj za to je, da razumemo njen celostni pristop in ga tako tudi živimo ter da naš pogled ne bo segal le do plota sosednjega kmeta.

 

Nicole Hohmann je svobodna kulturna delavka. V Frankfurtu ob Majni/D in v Innsbrucku/A je študirala umetnostno zgodovino, germanistiko in filozofijo, danes se ukvarja tudi s sirarstvom. Od leta 2010 raziskuje vprašanje estetike in trajnostnega razvoja na področju izobraževanja, kulture in politike. Bila je tudi ena od sokuratoric simpozija Področja kooperativnega delovanja.


Vir in nadaljnje informacije: www.cipra.org/alpe-na-odru