Image caption:

Kaspar Schuler se je rodil v Švici in je izvršni direktor CIPRE International. (c) Julian Konrad

Ali naj kot Švicar sploh izrazim svoje mnenje o volitvah v Evropski parlament? Saj živim v eni od najboljših demokracij, mi pogosto namignejo. Vsak zakon, ki ga sprejme parlament, ga lahko s 50.000 podpisi na referendumu postavimo pod vprašaj. Pa poglejmo podrobneje: Od 207 referendumov so jih do leta 2022 Švicarji sprejeli 120, 87 pa so jih zavrnili. Med številnimi zavrnitvami so bili tudi razumljivi pomisleki. Učinkovit zakon o varstvu okolja, ki je vključeval tudi neprijetne ukrepe, so Švicarji leta 2021 zavrnili z 52 % glasovi. Sprejeta je bila le popolnoma okrnjena različica. Zdaj pa naj bi nas pred podnebno krizo rešile subvencije.

To kaže, da smo tudi mi manipulativni, večinoma trmasto vztrajni in le redko napredujemo. Ste pa vi, ki ste del Evropske unije, v ključni zadevi korak pred nami: države članice, ki se nagibajo k avtokraciji, se opozori in po potrebi prisili k izpolnitvi svojih demokratičnih zavez. Švica še danes ne ve kaj je Ustavno sodišče, kar parlamentu omogoča samovoljno ravnanje. To je tudi razlog, zakaj je parlament konec leta 2023 z zakonom o električni energiji in skoraj brez nasprotovanja sprejel celovito deregulacijo za ohranjanje narave in zaščite voda ter prostorskega načrtovanja. Nova eko-logika je torej naslednja: trajnostna proizvodnja električne energije ima prednost pred varstvom okolja in krajine. Takšen preobrat brez Ustavnega sodišča ne more biti predmet sodnega nadzora. Nekaj vztrajnim ljubiteljem narave ni preostalo drugega, kot da se poslužijo referenduma. Vprašanje pa je, ali je smiselno, da se prebivalstvo o tako zahtevnem vprašanju odloči z DA ali NE? Ali ne bi bila pravna presoja o takšni zadevi primernejša?

K sreči obstaja še eno sodišče, ki sicer ni povezano z Evropsko unijo, je pa zato še tesneje povezano z evropskim duhom enotnosti med narodi, namreč Evropsko sodišče za človekove pravice. Pred kratkim je razsodilo o vprašanju podnebne pravičnosti. Več kot 2.500 švicarskih podnebnih aktivistk je s tožbo za boj proti podnebnim spremembam vzbudilo veliko pozornosti. Švica mora za svoj obstoj storiti še več. Pokončna drža teh žensk in presoja zadeve na višjem pravnem organu daje upanje nam vsem, ne le Švici. Varstvo podnebja je človekova pravica. To je po mojem mnenju merilo, ki bi moralo veljati tudi za ohranjanje biotske raznovrstnosti - in s tem za lastne življenjske pogoje - k čemer bi morali pristopiti v duhu človekovih pravic. Onkraj nacionalnih nečimrnosti, nacionalne brezobzirnosti in alpskih grebenov. Navsezadnje tudi Alpska konvencija - najbolj miroljuben mednarodni sporazum, ki ga poznam - diha v duhu sodelovanja.

Kot vidite, mi je za ključne zadeve v Evropi resnično mar. So naš skupni dom, z vsem kar v njem raste in mrgoli. Ker se kot Švicar z vami sicer srečujem in zaščito Alp sooblikujem, ne pa politično udejstvujem, je moja prošnja: Pojdite in glasujte! Z željo po skupni post nacionalistični demokraciji, ki je borbena, pa tudi spravljiva.

In - skoraj sem pozabil: če nam bo v Švici nekega dne uspelo, da z vami združimo moči, namesto da se Švicarji med seboj borimo na referendumih, nas prosim z veseljem in nasmeškom sprejmite.