Mesečna vozovnica javnega prevoza za 9 evrov, ki jo je nemška vlada uvedla poleti 2022, je nemške davkoplačevalce stala okoli 2,5 mrd. evrov, v delu politike in medijih pa je postala predmet ostrih kritik. Manj pozornosti je bila deležna nižja obdavčitev goriv, ki je v istem obdobju zahtevala 3,2 mrd. evrov. Konec leta 2022 je avstrijski Inštitut za raziskovanje gospodarstva (WIFO) objavil raziskavo o nacionalnih subvencijah, katerih učinek je za podnebje kontraproduktiven, in odkril, da zneski teh sredstev dosegajo osupljivo višino. Podobne raziskave so bile opravljene leta 2021 v Nemčiji in leta 2020 v Švici. Vse to narekuje nujnost spremembe načina razmišljanja v politiki. V avstrijskem Zveznem ministrstvu za varstvo podnebja so finančne spodbude oziroma subvencije že ocenili kot kontraproduktivne za podnebje, ko ne upoštevajo evropskih in mednarodnih podnebnih ciljev, saj preprečujejo povečevanje energetske učinkovitosti, prehod na uporabo obnovljivih virov energije ali podnebju prijazne postopke in transportna sredstva, kar je sicer izvedljivo s pomočjo davčnih olajšav, državne podpore energetsko intenzivnim podjetjem in pridobivanju surovin, pa tudi posredno, denimo z ustrezno zakonodajo glede zagotavljanja parkirnih mest s strani lastnikov hiš. Tovrstne subvencije ne porabijo le veliko površine in so potratne, temveč še spodbujajo uporabo avtomobila.

Škodljivi, pa ne samo za podnebje

V primeru Avstrije so letne subvencije, ki škodujejo podnebju in so jih dodelili v letih 2016–2019, ocenjene na 4,1 do 5,7 mrd. evrov, kar je s 4 do 5 odstotki celotnega proračuna precejšnja številka. V Nemčiji so leta 2018 okolju škodljive subvencije znašale 65,4 mrd. evrov. V obeh državah je bil največji delež dodeljen prometnemu sektorju, pri čemer tri četrtine odpadejo na promet osebnih avtomobilov, četrtina pa na letalski promet in celinske plovne poti. Velik je tudi delež energetskega sektorja, kjer imajo še vedno pomembno vlogo davčne olajšave in eksternalizirani stroški premoga in drugih fosilnih goriv. Okolju škodljive subvencije so sorazmerno majhne v kmetijskem sektorju, imajo pa zato velik vpliv na biotsko raznovrstnost. Do takih razmer sta kritična tako švicarski Zvezni inštitut za raziskave gozdov, snega in krajine (WSL) v svojem poročilu kakor tudi fundacija Slowfood za biotsko raznovrstnost v Italiji. »Krizo biotske raznovrstnosti bi lahko ublažili, če bi se subvencije dodeljevale le v primeru, da biotski raznovrstnosti ne škodujejo,« opozarja Irmi Seidl, vodja raziskovalne enote za ekonomske in družbene vede in članica posvetovalnega odbora (Sounding Board) CIPRE International.

Viri in nadaljnje informacije:

WIFO: Analyse klimakontraproduktiver Subventionen in Österreich, 2022 (de), Umweltbundesamt: Umweltschädliche Subventionen in Deutschland, 2021 (de), WSL: Biodiversitätsschädigende Subventionen in der Schweiz, 2020 (de), www.klimareporter.de/verkehr/tankrabatt-kostet-mehr-als-drei-milliarden-euro (de), www.agi.it/cronaca/news/2022-08-01/biodiversita-siccita-terra-intervista-slow-food-17615919/ (it)