12. julija 2023 je v Evropskem parlamentu potekalo glasovanje, na katerem so poslanci sprejeli različico zakona o obnovi narave, ki je manj ambiciozno zasnovana od prvotnega predloga Evropske komisije. CIPRA je ob tem izrazila zadovoljstvo, obenem pa tudi obžalovanje, da je bilo treba zlasti pri vprašanju obnove kmetijskih zemljišč skleniti določene kompromise. Kot nam vedno znova dokazuje znanost, se je reševanja izgube biotske raznovrstnosti in boja proti podnebni krizi treba lotiti pogumno in brez odlašanja, ključno vlogo pa mora imeti prav obnova narave. Zakaj nekateri za to še vedno ostajajo slepi? V razpravi o tem vprašanju se je kot glavni argument proti obnovi kmetijskih zemljišč pojavljalo prepričanje, da bi prav ta ogrozila preživetje kmetov.

Znanost nam tega ne sporoča. Nasprotno, znanost je dokazala, da ukrepi za obnovo narave povečujejo odpornost kmetijstva in ustvarjajo dodano vrednost lokalne proizvodnje. Kmetijstvo je najbolj razširjena oblika rabe tal v Evropi, največji delež evropskega proračuna pripada kmetijstvu. Evropski indeks ptic kmetijske krajine (European Farmland Bird Index – FBI) nesporno dokazuje, da se število ptic v kmetijstvu stalno zmanjšuje. Kmetijstvo na splošno ni odporno proti izrednim vremenskim dogodkom in pomanjkanju vode. In če lahko kateri od sektorjev učinkovito prispeva k ustavitvi trenda upadanja biotske raznovrstnosti ter povečanju odpornosti naših življenjskih virov in našega življenja, je to kmetijstvo. V tem kontekstu je zato naravnost osupljivo, da se znanost lahko omalovažuje na ta način.

Vse navedeno velja za alpski prostor, kateremu bi obnova kmetijske zemlje prinesla precejšnje koristi. CIPRA je zato prepričana, da je nujno takojšnje sprejetje daljnovidnih in odločnih ukrepov, ki temeljijo na znanstvenih dognanjih. Zanašati se moramo na nacionalne načrte obnove, ki jih morajo pripraviti države članice, da bo mogoče v procesu obnove doseči stalen napredek, ki bo zagotavljal tako nacionalno prožnost kot tudi enotno zavezanost k doseganju rezultatov. Prepričani smo, da bodo alpske države uskladile svoje načrte obnove narave v dobro naše skupne, velike regije, tako pa prispevale k uresničevanju večletnega akcijskega programa Alpske konvencije.