Image caption:

Leta 2022 so dolino Gegendtal na avstrijskem Koroškem prizadele hude poplave. Na programu delavnice je bil tudi ogled posledic na terenu. (c) Bundeswasserbauverwaltung Kärnten

Poleti leta 2022 je dolina Gegendtal na avstrijskem Koroškem doživela hudo opustošenje. Dolgotrajno močno deževje je gorske potoke spremenilo v deroče reke in hudournike, ki so s seboj odnašali vse, kar jim je bilo na poti: avtomobile, drevesna debla, ceste, mostove, celo elektrarno, ki je obratovala več kot sto let. »Elektrarne ni več. Odneslo je prav vse – temelje, zgradbe, cevi,« je povedal Dietmar Rossmann, direktor Biosfernega rezervata Nockberge. »Pri tem je umrla tudi ena oseba.« 1.500 gospodinjstev je ostalo brez električne energije, poškodovanih je bilo več kot 100 stanovanjskih in poslovnih objektov. Karta poplavno ogroženih območij se je izkazala za ustrezno. A kako preprečiti tolikšen obseg razdejanja in katero vlogo bi lahko pri tem imeli biosferni rezervati? Odgovore so iskali člani strokovnih ekip iz avstrijskih, nemških in švicarskih biosfernih rezervatov ter mednarodna skupina raziskovalcev na delavnici 4. in 5. aprila 2024, ki ji je sledil ogled posledic poplav na terenu.

Biosferni rezervati kot omrežja

Ob poplavah, plazovih, neurjih ali sušah je nujna predvsem pomoč operativnih služb za zaščito, reševanje in pomoč ter drugih pristojnih organov, medtem ko sami biosferni rezervati ne morejo veliko storiti. »Ko gre za upravljanje naravnih nesreč, biosferni rezervati doslej niso imeli vidnejše vloge, saj so se ukvarjali z drugimi nalogami, kot je npr. ekologija,« je pojasnil vodja projekta Thomas Thaler iz Mednarodnega inštituta za uporabno sistemsko analizo (IIASA) iz Laxenburga/A. »Tam, kjer je možna dolgoročna preventiva, pa bi lahko biosferni rezervati odigrali pomembno vlogo,« je dodal Wolfgang Pfefferkorn, ki spremlja projekt v imenu CIPRE. Z ustreznim usposabljanjem ter obveščanjem in mrežnim povezovanjem lahko prav biosferni rezervati prepričajo lokalno prebivalstvo, kako pomembni so neokrnjeni ekosistemi tudi kot zaščita pred izrednimi vremenskimi dogodki. Kot je poudarila Angelika Abderhalden iz švicarskega biosfernega rezervata Engiadina Val Müstair, bi lahko združili projekte za varstvo pred poplavami in revitalizacijo. Tudi v koroški dolini Gegendtal je država po poplavah odkupila zemljišča, na katerih je obstoječe objekte odstranila in s tem reki zagotovila več prostora.

Več informacij o projektu:
https://www.cipra.org/de/multibios