Deroča rjava voda, uničeni mostovi, zemeljski plazovi na poseljenih območjih: na začetku avgusta 2023 so svetovni mediji poročali o izredno močnem večdnevnem deževju, ki je opustošilo širše dele Slovenije in južni del Avstrije, zahtevalo pa je tudi več smrtnih žrtev. Na severu Slovenije je v 24 urah padla celomesečna količina padavin, kar je preseglo tudi najslabše možne scenarije, ki so jih predvideli strokovnjaki. V reševalnih aktivnostih, sproženih prek mehanizmov EU in NATO, so na pomoč priskočile mednarodne reševalne enote. Ob dogajanju v prvih avgustovskih dneh pa so se oglasile tudi nevladne organizacije, med njimi Umanotera, ki je opozorila, da pozivi strokovnjakov in strokovnjakinj na področju podnebnih sprememb do sedaj niso bili vzeti dovolj resno in da je posledično slovenska država na področju prilagajanja podnebnim spremembam zaenkrat naredila veliko premalo. V severni Italiji so že julija v silovitih neurjih ob tla padala največja zrna toče, kar so jih doslej zabeležili na tamkajšnjem območju. Pri močnejšem in dolgotrajnejšem deževju prihaja tudi do pogostejšega proženja zemeljskih plazov, to pa lahko povzroči nestabilnosti površja. Opozorila znanosti gredo v smer, da podnebna kriza še dodatno povečuje verjetnost tovrstnih naravnih nesreč. Nevarnost proženja plazov postaja vse verjetnejša tudi zaradi taljenja trajno zamrznjenih tal v visokogorju, kot se je zgodilo poleti 2023 na pogorju avstrijskega Fluchthorna. »Naučiti se moramo bolje upravljati tovrstna multipla podnebna tveganja,« je prepričan vodja projekta Wolfgang Pfefferkorn iz CIPRE International. V večletnem mednarodnem raziskovalnem projektu MultiBios, ki se je začel leta 2023 in v katerem sodeluje tudi CIPRA, bo tako pod vodstvom avstrijske Univerze za naravne vire in uporabne življenjske vede (BOKU) opravljena obsežna analiza podnebne odpornosti biosfernih parkov na območju Avstrije, Nemčije in Švice, vanjo pa bodo vključeni tudi pogledi in stališča relevantnih interesnih skupin iz znanosti, politike in prakse. Ugotovitve in rezultati raziskav bodo na voljo tudi gorskim območjem v drugih državah.

Viri in nadaljnje informacije:

https://edition.cnn.com/2023/08/07/europe/slovenia-floods-intl/index.html (en), www.gov.si/en/news/2023-08-07-worst-natural-disaster-hit-slovenia/ (en), https://sl.wikipedia.org/wiki/Poplave_v_Sloveniji_(2023) (sl), www.umanotera.org/novice/izjava-ob-najhujsih-poplavah-v-zgodovini-slovenije/ (sl), www.24ur.com/novice/slovenija/ste-prepricani-da-ne-zivite-na-poplavnih-obmocjih.html (sl) https://edition.cnn.com/2023/07/20/europe/italy-hail-extreme-weather-climate-intl/index.html (en), https://kaernten.orf.at/stories/3219961/ (de), www.rainews.it/video/2023/08/valle-daosta-frana-in-valtournenche-ecco-le-immagini-della-colata-di-fango-a-singlin-b28fab71-6e17-4167-8dea-99496324e9a7.html (it), www.derstandard.at/story/3000000181096/warum-hagel-haeufiger-und-heftiger-wird (de), www.tagesschau.de/wissen/klima/mittelmeer-temperatur-100.html (de), https://tirol.orf.at/stories/3212018/ (de), www.tagesschau.de/wissen/klima/bergrutsch-permafrost-100.html (de)