Image caption:

Planinski vrabec ima najraje višje lege, zato ne leti čez nižje ležeče doline. © Dani Egli Pixabay

Ko živalim postane prevroče, se začnejo umikati proti severu ali v višje predele. V Alpah so tako že zaznali pomikanje habitatov mnogih živalskih vrst na druga območja. Taki pobegi pa niso vedno in povsod mogoči. Svizec se, denimo, zelo občutljivo odziva na toploto, a umikanje v višje predele je težko izvedljiv proces: na neki točki plast humusa za kopanje dovolj globokih rovov enostavno ne zadošča več. Podobno je mogoče opazovati pri planinskih zajcih, ki kot vrsta, prilagojena na mraz, v vročih dneh v primerjavi s toploljubnimi vrstami slabše uravnavajo telesno temperaturo, a se zaradi razčlenjenih ostrih, strmih skalnih sten ne morejo umakniti v višje in hladnejše predele.

Kot je pokazala študija, objavljena leta 2023 v strokovni reviji Pnas, lahko pticam pobeg pred vročino otežijo tudi naravne ovire, kot so gorstva ali morja. Prizadete so tudi ptice z alpskega območja, npr. vriskarica, planinski vrabec in belka. Ker imajo te vrste ptic raje višje predele in je zanje preletavanje nižje ležečih dolin ovira, obstaja nevarnost, da bi lahko ostale v habitatih z neugodnimi podnebnimi razmerami in zaradi tega izumrle.

Viri in nadaljnje informacije:

www.wsl.ch/de/newsseiten/2018/03/schneehasen-im-klimawandel.html (de, fr, it, en), www.researchgate.net/publication/343821375_Die_Tierwelt_der_Alpen_im_Klimawandel (de), www.ardalpha.de/wissen/umwelt/klima/klimawandel/klimawandel-alpen-berge-auswirkungen-100.html (de), www.diepresse.com/13431851/die-alpen-erschweren-voegeln-die-flucht-vor-der-klimaerwaermung (de), www.snf.ch/de/L87r5MxWR72qESBh/news/voegel-stossen-bei-ihrer-flucht-vor-der-klimaerwaermung-auf-berg-und-meer (de, fr, en), www.pnas.org/doi/10.1073/pnas.2213330120 (en), www.wsl.ch/de/newsseiten/2021/05/alpen-im-klimawandel-viele-arten-passen-sich-zu-langsam-an.html (de, fr, en)