Image caption:

Kalejdoskop različnih habitatov – gorski gozdovi, planinski pašniki in alpske pokrajine nas varujejo, oskrbujejo in bogatijo na najrazličnejše načine. © Jenni Kuck

Biotska raznovrstnost je osnova vsakršne oblike življenja na našem planetu, a po podatkih Svetovnega odbora za biotsko raznovrstnost (IPBES) grozi izginotje več milijonom rastlinskih in živalskih vrst. Alpska pokrajina se sicer ponaša z izjemno raznolikostjo, saj tu domuje okoli 30.000 živalskih in 13.000 rastlinskih vrst, vendar pa človek s svojim delovanjem in posegi na področju kmetijstva, turizma in gradbeništva še nikoli doslej ni tako usodno zaznamoval in oblikoval naravnega prostora, čemur smo priča danes. Visoka stopnja biotske raznovrstnosti alpskega prostora se bo dolgoročno ohranila le, če bomo ljudje v svoji miselnosti in dejanjih naravi odmerili ravno tako pomembno mesto, kot to velja za naše druge potrebe.

Koncept ekosistemskih storitev opredeljuje naravo z njenimi zmogljivostmi kot storitev, ki človeku prinaša koristi, pripisuje ji tudi finančno vrednost – gre torej za poskus vzpostavitve povezave med ekonomijo in ekologijo. Vrednost narave postane konkretnejša, zato smo jo še v večji meri pripravljeni zavarovati. Poleg tega lahko naravo lažje vrednotimo, ko gre za politične, podjetniške ali zasebne odločitve. Tako vrednotenje pa skriva nevarnosti, saj ekosistemi niso zaprti sistemi, zato pregled ekosistemskih storitev nikoli ni popoln, prav tako njene vrednosti ne moremo količinsko opredeliti v absolutnih zneskih.

Storitve, ki jih zagotavljajo ekosistemi, so toliko raznolike, kot so ekosistemi sami: ti nas oskrbujejo s hrano, pitno vodo in lesom, uravnavajo naravne procese tako, da čistijo ozračje, izravnavajo izpuste toplogrednih plinov in nas varujejo pred erozijskimi procesi. Ekosistemi izpolnjujejo tudi estetske, duhovne in intelektualne potrebe ter omogočajo rekreativne dejavnosti. Katere storitve zagotavlja narava v Alpah in kaj bo CIPRA International storila za udejanjanje varstva alpskih ekosistemov in ekoloških procesov, je zapisano na posterju, ki je objavljen na sredini pričujočega poročila.

Zakladnica biotske raznovrstnosti  

Alpski življenjski prostor leži nad drevesno mejo na nadmorski višini okoli 2.000 metrov in je dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam, ki se pojavljajo le v tej biogeografski enoti. Da bi preživele, so se alpske rastline prilagodile tudi ekstremnim okoljskim razmeram, kot so hud mraz, velika osončenost ali močan veter. Alpska travinja zagotavljajo velike pašne površine za živino, ta pa nas oskrbuje z mlečnimi in mesnimi izdelki. Različne vrste kamnin in kompleksna topografija ustvarjajo mozaik površinsko majhnih življenjskih okolij. 90 odstotkov ogljika na alpskem območju je skladiščenih podzemno, denimo v stalno zamrznjenih tleh, ki zagotavljajo stabilnost pobočij, varujejo pred blatnimi tokovi in zemeljskimi plazovi ter zadržujejo emisije toplogrednih plinov. Podnebna kriza pa takšno ekološko ravnovesje ogroža.

Večstranski zeleni talent

Gozdni ekosistemi nas oskrbujejo z naravnimi viri, kot sta les in tla, čistijo zrak in vodo, proizvajajo kisik. Kot naravni habitati rastlin in živali pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti, naše eksistencialne osnove. Gozd je tudi pomemben vir hrane za človeka: tako neposredno kakor tudi posredno kot življenjsko okolje čebel in drugih žuželk, ki oprašujejo sadna drevesa. Gozd nas varuje pred plazovi, blatnimi tokovi ali padajočim kamenjem. In ko se ob koncih tedna odpravimo na sprehod v gozd in se veselimo lepote pokrajine, prav zeleni pokrov gozdov blagodejno vpliva na naše zdravje in nas osrečuje. Žal pa so gozdni habitati pod vse večjim pritiskom zaradi negativnih vplivov in okoliščin, ki so posledica kmetovanja in gospodarjenja z gozdovi, ter vse pogostejših skrajnih vremenskih dogodkov.

V podnebnem morostu

Hektar mokrišča lahko lahko akumulira v povprečju 700 ton ogljika, kar je šestkrat več kot pri hektarju gozdnega zemljišča. Neokrnjena mokrišča so tudi zbiralniki vode: za nobeno drugo vrsto tal na območju Alp ni značilna tako visoka zmogljivost zadrževanja vode kot za mokriščna tla. V vse pogostejših obdobjih suše ali močnega deževja so mokrišča najboljši naravni regulator vodnih tokov, opravljajo pa tudi druge pomembne funkcije pri čiščenju podzemne in pitne vode. Mokrišča veljajo tudi za žarišča biotske raznovrstnosti, človek pa jih uporablja kot območja za sprostitev in rekreacijo. Ob izsuševanju mokrišč za pridobivanje šote nastaja dvojna škoda, saj posledično prihaja do trajnega uničenja zbiralnika CO₂ in sproščanja toplogrednih plinov.

Partnerji za vse življenje

Zdrava tla so odločilnega pomena za zajezitev podnebnih sprememb, ohranitev biotske raznovrstnosti in zagotavljanje hrane. Stoletja ali celo tisočletja traja, preden iz kamnine nastane prst. Ena sama čajna žlička gozdne prsti vsebuje milijardo bakterij, gliv in drugih mikroorganizmov. Med številnimi višjimi rastlinami in glivami obstaja tesen partnerski odnos, mikorizna simbioza. Glive pripomorejo k bujnejši rasti rastlin, pozitivno vplivajo tudi na izboljšanje strukture tal s stabilizacijo talnih agregatov ter skladiščijo vodo in hranilne snovi; močna deževja, vetrna erozija, suše in vročinski valovi pa naravno zalogo v tleh živečih mikoriznih gliv in bakterij močno zmanjšujejo.

Kako si CIPRA International prizadeva za njeno ohranitev?

Od opraševanja divjih čebel je odvisno okoli 80 odstotkov cvetočih rastlin. Brez čebel bi se genetska pestrost rastlinstva zmanjšala, s tem pa tudi naša prehranska varnost. Naj gre za cvetoče, vrstno bogate travnike ali gradnjo podpornih zidov – primeri dobre prakse iz projekta BeeAware! ponazarjajo, kako lahko lokalna skupnost ali posamezniki pomagajo pri izvajanju varstva divjih čebel.

Od informacijskih tabel in stripov do nasvetov glede možnosti uporabe javnega prevoza do izhodišč za planinske ture in izlete – v projektu speciAlps2 so bili zbrani primeri dobre prakse na področju usmerjanja obiskovalcev na ekološko ranljivih območjih, pripravljene učinkovite rešitve in preizkušene v štirih pilotnih regijah, sestavljen pa je bil tudi kodeks ravnanja, ki vsebuje zbirko pravil za skrbno ravnanje z okoljem in naravo.

 Alpe vsako leto obišče približno 120 milijonov ljudi, ki za sabo puščajo zajeten oglljični odtis, saj se jih več kot 80 odstotkov na ciljno destinacijo pripelje z osebnimi avtomobili. Projekt YOALIN zato mladim popotnikom omogoča, da v Alpah ugodno potujejo s podnebju prijaznimi prevoznimi sredstvi, kot sta vlak in avtobus.

Uspešnejše vključevanje obrobnih družbenih skupin, oživitev mest duhov na območju Alp ali pa spodbujanje biotske raznovrstnosti – tudi to so bile teme projektov, ki so jih mladi udeleženci tabora Alpine Changemaker Basecamp pripravili z željo zagotoviti za življenje prijetno prihodnost alpskega območja. 

Da bi zmanjšali škodljive posledice, ki jih prinašajo podnebne spremembe, je nujno sprejeti ukrepe za zmanjšanje količine izpustov toplogrednih plinov. Cilj projekta AMIGO, ki se izvaja v okviru programa Interreg, je zajezitev čezmejnega prometa osebnih avtomobilov in spodbujanje aktivne mobilnosti dnevnih migrantov v pilotnih podjetjih.

V projektu Climate Bridges CIPRA v sodelovanju z nevladnimi organizacijami razvija platformo za novo mrežo, namenjeno čezmejnemu sodelovanju z zahodnobalkanskimi državami, od Hrvaške prek Bosne in Hercegovine do Albanije, na področju boja proti podnebnim spremembam.

Prve dni julija 2021 je na letni strokovni konferenci CIPRE v Bielli v Italiji okoli sto udeležencev iz vseh alpskih držav razpravljalo o koristih in dragocenostih alpske narave, na predavanjih, ki so se zvrstila v sklopu konference, pa so spoznali primere dobre prakse na področju trajnostnega ohranjanja naravne dediščine v Alpah.

Biotska raznovrstnost in kulturna pestrost, solidarnost, inovativne ideje in še mnogo več – Alpe so neverjetna zakladnica naravnih virov. Odgovore na vprašanje, kako trajnostno ravnati z njimi, ponuja zadnja številka revije Alpe na odru, ki je izšla avgusta 2021.

Regionalne specialitete, okolju prijazna gradbena kultura in bogata biotska raznovrstnost, na katere naletijo obiskovalci vzdolž Vie Alpine, ponazarjajo zapletenost pojma trajnostnosti. Čezalpska daljinska pohodniška pot je izvedbeni projekt Alpske konvencije in dober primer trajnostnega turizma. CIPRA je zadolžena za vodenje mednarodnega sekretariata Vie Alpine.