Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Alpe – vse bolj zelene in toplejše

21.06.2022 / Maya Mathias, CIPRA International
Z doslednim varstvom podnebja na globalni ravni bi se naraščajoče temperature v Alpah lahko stabilizirale do leta 2100, od tega pa je odvisna tudi ohranitev alpske flore. To dokazujeta aktualni študiji o podnebju in rastlinstvu v Alpah.
Image caption:
Vse do vrha! Vse več rastlin na območju Alp se zaradi naraščajočih temperatur vedno bolj pomika v višje nadmorske višine. (c) pixabay

Če bomo spoštovali zahteve iz Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, bi se lahko segrevanje ozračja v Alpah stabiliziralo pri 1,5 °C, so ugotovili raziskovalci iz MeteoSwiss, ZAMG in Meteo-France, ki so v skupni študiji izračunali razvoj podnebja v Alpah do leta 2100. Kako se bodo spremenile temperature, padavine in snežna odeja, so preverjali na podlagi treh scenarijev, ti pa so učinkovito varstvo podnebja v skladu s cilji pariškega sporazuma, zmerno omejevanje in nadaljnja uporaba fosilnih virov energije brez sprejetje ustreznih ukrepov.

Zime z vse manj snega, vroča in suha poletja, intenzivnejše padavine: temperature v Alpah se bodo v vseh regijah in na vseh nadmorskih višinah neizogibno v najboljšem primeru zvišale za 1,5 stopinje, v najslabšem do 7 stopinj. Nad 1.000 metri nadmorske višine je segrevanje močnejše kot v dolini in zlasti poletja so bolj vroča in suha. Zime so toplejše in bolj deževne, sneg se hitreje topi, zlasti pod 1.500 metri nadmorske višine. Na splošno je opazen trend k obilnejšim padavinam, katerih intenzivnost se glede na scenarij poveča za 5 do 20 odstotkov. Študija ugotavlja, da je globalno varstvo podnebja odločilno za obseg problema podnebnih sprememb v Alpah kakor tudi za to, ali jih bo mogoče stabilizirati ali ne.

Več rastlin, manj vrst

Od leta 1984 se je zeleni rastlinski pokrov nad drevesno mejo v Alpah povečal za 77 odstotkov. To so ugotovili raziskovalci bazelske in ženevske univerze v Švici, ki so alpsko vegetacijo ocenjevali z analizo satelitskih podatkov površja. Njihova študija kaže, da rastline rastejo na novih območjih, rastejo vse gostejše in so višje. Razlog za to so vse višje temperature in okrepljene padavine, ki tako podaljšujejo obdobje rasti. A edinstvenost alpske flore je ogrožena: visoko specializirane alpske rastline so sicer dobro prilagojene ostrim gorskim razmeram, vendar niso zelo tekmovalne, a s toplejšimi temperaturami bi izgubile svoje prednosti, izpodrinile pa bi jih lahko rastline z manjših višin.

 

Viri:

www.zamg.ac.at/cms/de/klima/news/neue-studie-zur-entwicklung-des-klimas-in-den-alpen (de), www.meteoschweiz.admin.ch/home/aktuell/meteoschweiz-blog.subpage.html/de/data/blogs/2022/5/die-alpen-_-ein-hotspot-im-klimawandel.html (de), https://link.springer.com/article/10.1007/s00382-022-06303-3 (en), 
www.derstandard.de/story/2000136060461/unvermeidlicher-klimawandel-0-5-bis-1-5-grad-celsius-alpenraum (de), 
www.unibas.ch/de/Aktuell/News/Uni-Research/Die-Folgen-des-Klimawandels-in-den-Alpen-sind-vom-Weltall-aus-sichtbar.html (de), 
https://news.unil.ch/display/1653309122832 (fr)