Švica

V Bodenskem jezeru je tako malo fosforja kot ga ni bilo že 50 let. To potrjuje pred kratkim objavljeno poročilo 2004 o limnološkem stanju Bodenskega jezera Mednarodne komisije za zaščito voda o kakovosti vode v Bodenskem jezeru.

Vladna konferenca švicarskih gorskih kantonov (RKGK) je razpisala nagrado "Swiss Mountain Water Award" v vrednosti 50.000 CHF. Namen natečaja, na katerem lahko s svojimi projekti sodelujejo vsi posamezniki in vse inštitucije iz Švice in tujine,

Letna konferenca CIPRE bo prihodnje leto potekala od 22. do 24. septembra v švicarskem mestu Brig, osrednja tema pa bodo alpska mesta in njihova vloga akterjev trajnostnega razvoja. Konferenca se bo osredotočila na dva vidika: 1. na organizacijo, oblikovanje in poglabljanje odnosov med alpskimi mesti in njihovim okoljem, 2. na povezovanje v mreže, povezave, krepitev sodelovanja in sinergije med alpskimi mesti zaradi učinkovite umestitve v evropski konkurenci za pridobitev najboljše gospodarske lokacije.

Novo poročilo o izvajanju procesa preusmerjanja prometa s cest na železnico, ki so ga pripravili v švicarskem Zveznem uradu za promet (UVEK), ni prav nič "pomirjujoče". Število tovornih vozil, ki prečkajo Alpe, naj bi se sicer predvidoma tudi v letu 2004 zmanjšalo na 1,3 mio. voženj, vendar pa je to še zelo daleč od cilja, ki do leta 2009 predvideva 650.000 voženj letno.

WWF Švica in Švicarska ribiška zveza (SFV) sta javnost pred kratkim opozorila na negativne vplive umetnih nihanj vodne gladine, ki so posledica obratovanja hidroelektrarn.

Kot je razvidno iz nove raziskave züriške univerze, v kateri je bila na podlagi satelitskih slik analizirala velikost površine 930 ledenikov, so švicarski ledeniki v obdobju od 1985 in 2000 izgubili 18 % površine. Za primerjavo: obseg ledenikov se je od 1973 do 1985 zmanjšal le za odstotek. Približen izračun v celotnem alpskem prostoru je pokazal celo 22-odstotno izgubo v letih med 1985 in 2000, kar pomeni, da je krčenje ledenikov že danes doseglo razsežnosti, ki so jih pričakovali šele čez dvajset let.

Škoda, ki jo povzročajo viharji, dolgoročno ne ogroža ohranjanja švicarskega gozda, temveč prispeva k obnovi gozdov in spodbuja vrstno pestrost, ugotavlja raziskava švicarskega Zveznega urada za okolje, gozd in krajino (BUWAL) o posledicah delovanja viharja Lothar, ki je 26. decembra 1999 prizadel Švico in sosednje države. Vihar ni imel katastrofalnih posledic niti z ekološkega niti z narodnogospodarskega vidika.

Nova karta potresne ogroženosti Švicarske seizmološke službe (SED) uvršča Spodnji Valais v nekoliko bolj potresno ogrožena območja, kot so strokovnjaki domnevali doslej. Območju, za katero velja najvišja stopnja potresne ogroženosti v državi, to pa je Zgornji Valais, se je sedaj pridružil še spodnji del kantona.

Švicarski hoteli, ki se odlikujejo po izrednem trajnostnem in socialnem menedžmentu, lahko opravijo postopek certifikacije in pridobijo t.i. kozorogov znak (Steinbock-Label), ki ga podeljuje Društvo za ekonomijo, ekologijo in družbo.

S pogodbo, ki so jo podpisali naravovarstvena organizacija Pro Natura, občina Saas-Almagell in podjetje Sportbahnen, je Almagellska dolina postala zavarovano območje.