Kot so sklenili štirje okoljski ministri z nemškega jezikovnega področja na letošnjem srečanju v Potsdamu v Nemčiji, bodo Avstrija, Lihtenštajn, Nemčija in Švica še okrepili sodelovanje na področju varstva pred naravnimi nesrečami na območju Alp.
Švica
Namesto nafte, plina in električne energije naj bi v švicarski dolini Emme postala les in sonce vira za ogrevanje v prihodnje. Ta regija, bogata z gozdom, letno porabi okoli 30 milijonov CHF za nafto, plin in elektriko, medtem ko več kot polovica letnega prirastka v gozdovih propada. Nastale razmere naj bi sedaj spremenil projekt "Oil of Emmental".
WWF Švica je v sodelovanju s švicarskim Društvom za varstvo ptic opredelil 139 območij, ki naj bi postala območja švicarske ekološke mreže Smaragd. S Smaragdom, ki je pendant programu Evropske unije NATURA 2000, bo ustvarjeno omrežje zavarovanih območij evropskega pomena, da bi tako ohranili ogrožene živali, rastline in habitate.
Švicarsko društvo Swiss Alps 3000 je pripravilo akcijo, s katero želi na območju Alp spodbuditi zanimanje za mobilnost, ki ne povzroča izpušne pline. Ob tej priložnosti so v društvu tudi predstavili prototip teptalnika snega na vodikov pogon. Prvo tako vozilo je bilo sicer preizkušeno pozimi v letih 2003/04.
Spominski sklad kralja Alberta I je 11. septembra 2004 v Pontresini v Švici že šestič zapored podelil nagrade za vidne dosežke na področju gora v svetovnem okviru.
Vsako leto podeli EnergieSchweiz nagrado Prix Pegasus enemu od inovativnih švicarskih projektov s področja trajnostne mobilnosti.
V publikaciji "Občine mobilno - trajnostna mobilnost", ki obsega 58 strani, so svoje izkušnje predstavile občine Mäder, Frastanz/Avstrija, Grabs/Švica, Mauren in Schaan/Lihtenštajn, ki so sodelovale pri projektu "Mikromrežje Renska dolina" v okviru pobude INTERREG IIIA.
Najvišje ležeča energetsko varčna trgovska hiša v Alpah je bila konec avgusta slovesno odprta v kraju Punt Muragl (Engadin/Švica).
V Alpah predstavljajo tla dragocen in skopo odmerjen vir. Kljub temu se v Švici nadaljuje pozidava pokrajine z ustvarjanjem novih zazidalnih površin. Pri tem pa je zaradi zmanjševanja obsega industrijske dejavnosti v Švici okrog 17 milijonov km2 neizrabljenih površin. Ta dejstva je ugotovila študija v francoskem in nemškem jeziku, ki so jo izvedli zvezni uradi za razvoj prostora in za okolje, gozd in krajino. Njen namen je, nakazati možne rešitve za ponovno rabo neizkoriščenih industrijskih objektov.
V knjigi "Gozdna tla v Švici"so predmet natančnih raziskav gozdna tla. V knjigi, ki ima tri dele, pojasnjuje švicarska raziskovalna ustanova WSL osnove procesov tvorbe tal in izbrane profile tal, ki so značilni za posamezna območja.