Švica

V Avstriji in Švici uvajajo varčevalne ukrepe v javnem prometu: v številnih krajih naj bi v kratkem ukinili nekatere železniške in avtobusne proge in tako nadomestili izgubo prihodka. Švicarska vlada je na začetku novembra sprejela varčevalni program za obdobje 2011-2013 v višini 1,5 mrd. CHF letno. Zvezni urad za promet meni, da je treba v prometu letno privarčevati povprečno 300 mio.

V nedavno objavljeni študiji so znanstveniki Švicarskega inštituta za raziskovanje gozda, snega in krajine (WSL) v sodelovanju s skupino mednarodnih raziskovalcev dokazali, da ni le višja povprečna temperatura v posameznih regijah razlog, da nekatere drevesne vrste izginjajo, temveč tudi ekstremne podnebne razmere.

Nova študija ugotavlja, da se pri taljenju ledenikov sproščajo kemične snovi, ki so že dolgo prepovedane in jih tudi industrija ne proizvaja več. Raziskovalci iz švicarskih izobraževalnih inštitutov so iz jezera Oberarsee na območju švicarskega prelaza Grimsel odvzeli jedra sedimentov v zamrznjenem stanju in s pomočjo slojev jezerskih sedimentov rekonstruirali zgodovino jezera vse do njegovega nastanka leta 1953.

Via Storia - center za zgodovino prometa bo konec novembra 2009 objavil sedmo številko doživljajske revije Kulturne poti v Švici, ki predstavlja zgodovinske prometne poti v zahodni Švici, kot sta Via Francigena ali Via Cook od Ženeve, Chamonixa/F, Martignyja, ki vodi prek prelaza Gemmipass v regiji Berner Oberland in vodi naprej proti Luzernu. Publikacija izhaja v nemškem in francoskem jeziku.

Izraz "2000-vatna družba" se uporablja, da bi mesta in podjetja prikazali v luči trajnostnega razvoja, pohvalili zgradbe in spodbudili rast. Globalni pristop se tako zlorablja za namene lokalnega trženja.

V švicarski Crans-Montani je 24. in 25. septembra 2009 na mednarodni konferenci z naslovom Kaj storiti, ko se začnejo taliti ledeniki pred domačim pragom okoli 70 udeležencev razpravljalo o izzivih, ki jih prinašajo taleči se alpski ledeniki. Na programu so bila predavanja različnih strokovnjakov, delovne skupine in ekskurzije, ki so jasno pokazale, katere težave lahko zaradi taljenja ledenikov pričakujejo občine, ki ležijo na njihovem območju, in obiskovalci gora, ter načine, kako bi lahko te težave preprečili.

Letos poleti je vrata odprla prva planinska koča, zgrajena v skladu z zahtevami standarda MINERGIE-P. Koča, imenovana Matterhorn Glacier Paradise, leži na 3883 m. n. v. na smučarskem območju Zermatta/CH ob vznožju Malega Matterhorna, in je zgled ekološke gradnje. Fasado, ki gleda proti jugu, v celoti prekrivajo sončni kolektorji, tako proizvedeno energijo pa uporabljajo za ogrevanje in obratovanje hišne tehnike. Ovoj zgradbe je zelo dobro izoliran, toplotna črpalka omogoča optimalno rabo energije.

19. septembra 2009 je junija ustanovljeni Delinatov inštitut za ekologijo in podnebno pogojeno kmetijstvo organiziral doživljajski dan po švicarskem kantonu Valaisu. V inštitutu so pripravili res pester program, ki je obsegal vodenje po ekološkem vinogradniškem posestvu Mythopia, vodeno degustacijo vin, koncert klasične glasbe na prostem in še marsikaj.

Še vse do 16. septembra se lahko pri CIPRI in Skladu za varstvo pokrajine prijavijo predstavniki občin, znanstveni raziskovalci in turistični strokovnjaki ter vsi, ki jih zanima konferenca o ledenikih (de, fr). Ta bo 24. in 25. septembra 2009 v švicarskem krajui Crans-Montani.

Nedavno objavljena študija Alpske pobude je pokazala, da bo brez dodatno sprejetih ukrepov z odprtjem novega železniškega predora pod Gotthardom leta 2017 s cest na železnico preusmerjeno največ 2,5 odstotka tovora. Bazni predor pod Gotthardom bo sicer skrajšal pot in č as prevoza prek Alp, zmanjšal bo tudi prevozne stroške, vendar to ne bo zadostovalo, da bi se pretežni del tovornega prometa preusmeril na železnico.