Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

V Alpah vse bolj nevarno

29.09.2022 / Maya Mathias, CIPRA International
Pohodniške, gorniške in alpinistične ture postajajo v Alpah vse bolj nevarne. Zakaj razlogov za to ni mogoče iskati le v podnebni krizi, kaže statistika gorskih nesreč v alpskih državah.
Image caption:
Zaradi pomanjkljivega alpinističnega znanja in nestabilnih pobočij se v visokogorju povečuje število nesreč. © Wikimedia.org

Izčrpanost in precenjevanje lastnih sposobnosti sta botrovala težavam, v katere je junija 2022 na planinskem pohodu po avstrijskem Kleinwalsertalu zašlo okoli 100 nemških dijakov, ki so jih nazadnje morali reševati s helikopterjem. Tura, ki je bila na spletu označena kot sprostitveno doživetje gorskega sveta, je potekala po ozkem, izpostavljenem gorskem grebenu s plezalnimi potmi. Število nesreč v gorah se stalno povečuje. Po podatkih Švicarskega alpskega kluba (SAC) je gorska reševalna služba v letu 2021 pomagala približno 1500 pohodnikom, od katerih jih je 68 umrlo, kar je več kot kdaj koli prej. Enak trend zaznavajo v Italiji, Avstriji in Franciji, kjer se je število gorskih nesreč poleti 2021 v primerjavi s povprečjem zadnjih let povečalo. Vse gorske reševalne službe v posameznih državah take razmere deloma pripisujejo dejstvu, da od izbruha epidemije koronavirusne bolezni v gore zahaja občutno več ljudi, zlasti v poletnem času.

Precenjena telesna pripravljenost

Vse pogostejše so gorske nesreče tudi v bavarskih Alpah, medtem ko Nemška planinska zveza (DAV) med svojimi člani beleži vse manj nesreč. Eden od razlogov za tako protislovje bi lahko bilo spoznanje, da od koronaepidemije dalje v gore zahaja vse več ljudi, ki pa nimajo osnovnega alpinističnega znanja. Raziskava švicarskega svetovalnega centra za preprečevanje nesreč iz leta 2021 je pokazala, da številni pohodniki precenjujejo svojo telesno pripravljenost in trdnost koraka, se nevarnosti v gorah ne zavedajo in zato izbirajo prezahtevne poti. Francoska nacionalna šola za smučanje in gorništvo 15-odstotno povečanje števila nesreč med pohodniki v primerjavi s prejšnjim letom pripisuje tudi dejstvu, da je mnogo pohodnikov slabo obveščenih, nepripravljenih in neprimerno opremljenih. Gore pa so postale nevarnejše tudi zaradi podnebne krize.

Peklenska vročina tali ledenike

Leto 2022 je bilo najbolj vroče poletje v Evropi od leta 1880. V začetku julija se je na Marmoladi v italijanskih Dolomitih odlomil del ledenika, to pa je sprožilo plaz ledu in kamenja, v katerem je umrlo 11 ljudi. Višje temperature na 3.000 metrih nadmorske višine, saharski prah, že stopljena plast snega in zaradi tega sam ledeniški led so povzročili obsežno taljenje snega in ledu, ki je verjetno destabiliziralo ledenik.

Zaradi obsežnega taljenja snega, ledeniških razpok in nevarnosti skalnih podorov so bili tudi to poletje številni najvišji vrhovi v Alpah nedostopni. Občasno so bili vzponi na Piz Buin/A/CH, Zugspitze/D, Mont Blanc/F/I ali Matterhorn/I/CH že tako nevarni, da so odgovorni zaprli koče, gorski vodniki pa so odpovedali ture. Pogostejša vročinska obdobja poleti in manjše količine snega pozimi – zaradi podnebne krize so katastrofe, kot je bila tista na Marmoladi, ter nevarnosti zaradi taljenja ledu in padajočega kamenja v prihodnosti še bolj verjetne, gorski športi pa še bolj tvegani.