Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Taleča se podnebna zgodovina

04.05.2022 / Veronika Hribernik, CIPRA International
Kako hitro se talijo avstrijski ledeniki? Zakaj prekrivanje ledenikov s plastično folijo ne more biti trajnostna rešitev? In kako si raziskovalci prizadevajo ohraniti vsaj dele »ledenega podnebnega arhiva«.
Image caption:
Varovanje ledenikov zaradi ekonomskih interesov – prekrita površina na jeziku švicarskega ledenika Rhonegletscher varuje umetno ledeno jamo, ki je turistična atrakcija. (c) Matthias Huss, WSL

»Vedeti moramo, da se v ledeniškem ledu o preteklih podnebnih razmerah skriva več informacij kot v kateri koli publikaciji,« je na predstavitvi poročila o stanju ledenikov za leti 2021/2022 opozorila Ingrid Hayek, podpredsednica Avstrijske planinske zveze (ÖAV). Trenutni podatki in meritve kažejo, da so se ledeni velikani v povprečju skrčili za enajst metrov, kar je nekoliko počasneje kot v lanskem letu. Kot lahko preberemo v poročilu, se je najbolj skrčil ledenik Schlatenkees v skupini Venediger – za skoraj 55 metrov, alpski ledeniki pa se bodo po oceni strokovnjakov skorajda povsem stalili do konca tega stoletja.

Znanstveniki Avstrijske akademije znanosti (ÖAW) opozarjajo, da izgubljamo enega najpomembnejših arhivov s podatki o skrajnih podnebnih dogodkih. Da bi ga vsaj delno ohranili, so z vrha avstrijske gore Weissseespitze odvzeli številna ledena jedra. Z analizo jeder je mogoče pogledati do 6.000 let v podnebno preteklost. Ti podatki med drugim pomagajo pri razvijanju modelov za napovedovanje poplavnih dogodkov na območju Alp.

Vse bolj priljubljen način za upočasnitev taljenja postaja prekrivanje velikanskih ledenih površin. Italijanski raziskovalci podnebja in ledenikov v odprtem pismu pojasnjujejo, zakaj to v nekaterih primerih sicer deluje, ne more pa biti trajnostna rešitev: tekstilne ponjave so izdelane večinoma iz materialov, ki jih ni mogoče reciklirati, njihov prevoz do ledenikov povzroča dodatne emisije, plastični delci zaidejo v led in vodo iz talečega se ledu. Poleg tega so ledeniki živi ekosistemi, v katerih potekajo dinamični procesi, kar pa pod plastičnimi folijami ni mogoče. Tako ravnanje razglašati za reševanje ledenikov je zato le zeleno zavajanje. Jasno sporočilo raziskovalcev se torej glasi: taljenje ledenikov je mogoče upočasniti le z zmanjšanjem emisij in zajezitvijo globalnega segrevanja.


Viri in nadaljnje informacije:

www.alpenverein.at/portal/service/presse/2022/2022_04_01_gletscherbericht-2020-21.php (de), science.orf.at/stories/3212329/ (de), www.planetmountain.com/it/notizie/ambiente/coprire-i-ghiacciai-con-teli-non-significa-salvarli.html (it), www.repubblica.it/green-and-blue/2022/01/26/news/glac-up_ghiacciai_greenwashing_critica-335180003/ (it), www.oeaw.ac.at/news/6000-jahre-klimageschichte-alpengletscher-schmelzen-abnormal-schnell-1 (de), www.wsl.ch/de/newsseiten/2021/04/abdecken-von-gletscher-eis-wirksam-aber-teuer (de), www.wsl.ch/de/schnee-und-eis/gletscher-und-polare-eisschilde/gebirgsgletscher.html (de, en), www.wsl.ch/de/2020/10/gletscherschwund-setzt-sich-unvermindert-fort (de)