Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Stališče: Medsebojno zaupanje med nevladnim sektorjem ter hribovskimi in gorskimi kmeti bo treba okrepiti

10.10.2023 / Louise Drompt, CIPRA-Jugendbeirats
Varovanje biotske raznovrstnosti, ohranjanje narave in upoštevanje trajnostnih načel pri kmetovanju na gorskih in hribovskih območjih ni vedno enostavno. Da bi se med interesi omenjenih strani ohranilo ravnovesje, bi morale nevladne organizacije sodelovanje s hribovskimi in gorskimi kmeti okrepiti, opozarja članica Mladinskega sveta CIPRE Louise Drompt, ki je odrasla v švicarski regiji La Gruyère v družini, v kateri je tradicija kmetovanja na hribovskih in gorskih območjih trdno zasidrana.
Image caption:
Louise Drompt, članica Mladinskega sveta CIPRE. © Tabea Hablützel

Zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja šesto množično izumrtje v zgodovini življenja na našem planetu, so nujno potrebni ukrepi za ohranitev in varstvo izjemne biotske raznovrstnosti na območju Alp. Poleg tega so gore življenjski in delovni prostor kmetov, ki imajo bogato znanje o gorah ter tamkajšnjem živalskem svetu in geografskih naravnih danostih. Kljub temu je soglasje med interesi varstva narave in gorskega kmetijstva včasih težko doseči.

Za ohranitev ravnovesja med biotsko raznovrstnostjo in pašnim gospodarstvom je treba okrepiti zlasti medsebojno zaupanje, zato menim, da morajo nevladne organizacije, ki si prizadevajo za varstvo Alp, neposredneje sodelovati z ljudmi, katerih preživetje je odvisno od gorskega ali hribovskega kmetovanja.

Bolj poglobljen dialog bi prispeval k večji pripravljenosti sprejeti ukrepe za spodbujanje biotske raznovrstnosti. Nedavno sem si lahko med krajšim obiskom na enem od območij varstva narave pod okriljem Pro Nature v švicarskem kantonu Freiburg na licu mesta ustvarila podobo tamkajšnjih razmer. Na omenjenem območju upravlja poleti s planino družina domačina, ki predpise, ki veljajo za tovrstna zavarovana območja, spoštuje, a kljub vsej legitimnosti prav ti predpisi gospodarjenje na planini postavljajo pred številne izzive: tako nimajo ne dovozne ceste ne neposrednega električnega priključka, sir in opremo pa morajo kmetje v dolino prevažati na mulah.

Kmetovanje na hribovskih in gorskih območjih je bistveni sestavni del alpske kulturne dediščine in alpskega gospodarstva. Glede na vse večje izzive bo treba ohraniti kmečko tradicijo ter strokovno znanje in izkušnje. Sušna obdobja, pomanjkanje delovne sile, cene mleka in pritisk, ki ga v kmetijstvu in živilski industriji povzroča prizadevanje za doseganje čim višjih stopenj dobička, delo tovrstnih specializiranih kmetijskih gospodarstev otežujejo.

Kljub vsem razlikam v interesih med nevladnim okoljskim sektorjem ter hribovskimi in gorskimi kmeti bi izmenjava znanja ustvarila več vzajemnega zaupanja in podlago, da bi se ohranila biotska raznovrstnost in da bi hribovsko in gorsko kmetijstvo kljub nenehni modernizaciji lahko preživelo. S projekti, kot je Dialog o volku – krepitev pastirskih mrež v Alpah, je CIPRA ukrepe v to smer v praksi že začela izvajati.

 

Viri in nadaljnje infornacije:

www.nationalgeographic.fr/sciences/2020/01/en-realite-la-terre-aurait-connu-6-extinctions-de-masse (fr), www.24heures.ch/les-alpages-continuent-de-faire-vivre-des-familles-382246199917 (fr), www.cipra.org/en/cipra/international/projects/current/dialogues-on-wolves-2013-strengthening-shepherds2019-networks-in-the-alps (en, de, fr, it, sl)

shranjeno pod: Stališče, alpMedia 7/2023