Vse več odraslih izkazuje interes po spoznavanju okoljskih in podnebnih tematik

Image caption:

Ujeti v akciji med snemanjem videoposnetka v Čezsoči, © CIPRA Slovenija.

Vsebine trajnostnega razvoja in podnebnih sprememb se v izobraževanju odraslih pojavljajo redko, čeprav je zanimanja za te tematike vedno več, saj se vse več odraslih zaveda posledic podnebnih sprememb in je pripravljenih spoznati aktualne okoljske in podnebne tematike, ter ukrepati po svojih zmožnostih. Kljub temu, da je na spletu mogoče najti že veliko zapisanega gradiva, je težje najti video vsebine v slovenskem jeziku, ki tovrstno izobraževanje lahko na zanimiv način podprejo. Ravno zaradi tega razloga, smo se v sodelovanju z Androgoškim Centrom Slovenije tudi odločili pripraviti tri videoposnetke, ki bodo na atraktiven način podale znanje o raznolikih dimenzijah trajnosti, tako ekološki, ekonomski kot socialni dimenziji. 

V času podnebne krize so zelena znanja in spretnosti (ang: green skills and knowladge) ključna za spreminjanje trenutnega sistema delovanja na bolj okolju prijazen in trajnostno vzdržen sistem. Tovrstna orodja in veščine pridobljena v izobraževanju o podnebnih spremembah pa pripomorejo k spremembi vedenja, ki je potrebno za prehod v pravičnen svet z nizkimi emisijami, ki je hkrati odporen na podnebne spremembe. 

Pri poučevanju trajnosti je potrebno poudariti, da se je trajnosti težko učiti zgolj iz knjig. Če o trajnosti samo beremo ali poslušamo ali se o njej zgolj pogovarjamo bomo težje dosegli spremembe. Trajnost moramo izkusiti, jo živeti, narediti napake iz katerih se lahko učimo in na lastni koži spoznati omejitve za katere nismo krivi posamezniki, pač pa trenuten sistem, ki potrebuje spremembe. Prav neformalno izobraževanje ponuja ogromno kreativnih možnosti učenja o trajnosti na primerih dobre prakse posameznikov, ki trajnostno že živijo ali pa uporabljajo določene aspekte trajnosti.

Velikokrat je v našem okolju  precej primerov trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri, prisotna pa je  tudi socialna trajnost. Prav lokalni primeri življenja znotraj okvirov trajnosti in upoštevanja vpliva podnebnih sprememb pri vsakdanjem življenju in delovanju so odličen poligon za učenje na praktičnih primerih dobrih praks.

Trajnostno bivanje pripomore k blaženju podnebnih sprememb

Prvi videoposnetek z naslovom Trajnostno bivanje pripomore k blaženju podnebnih sprememb izobraževalcu na preprost način razloži pomen trajnosti in trajnostnega razvoja ter pojasni njuno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb. 

Kaj je trajnostni razvoj in kako je povezan s podnebnimi spremembami?

Trajnostni razvoj je razvoj z mislijo in skrbjo za prihodnost, gre za razvoj brez rasti preko okoljskih omejitev in brez ogrožanja zmogljivosti zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij. 

Industrija, promet in energetske dejavnosti, vse temlječe na rabi fosilnih goriv, so povzročile tolikšen porast koncentracije TGP v ozračju, da jih narava skozi naravne procese ne zmore odstranjevati dovolj hitro. Zato koncentracije naraščajo in povzročajo spreminjanje podnebja. To se v zadnjem času, poleg vse višjih temperatur, kaže predvsem v obliki ekstremnih vremenskih pojavov, kot so ujme, poplave in suše.

Trajnostno bivanje in trajnostni razvoj sta tesno povezana z blaženjem podnebnih sprememb in prav tu igrata ključno vlogo. Zmanjšujeta namreč antropogeni vpliv in s tem zagotavljata bolj stabilno in trajnostno prihodnost za vse generacije. 

Celek - trajnostni model gospodarjenja samotne višinske kmetije

Drugi videoposnetek z naslovom Celek - trajnostni model gospodarjenja samotne višinske kmetije predstavi značilnost Koroške krajine imenovano celek. Celek je odporen model gospodarjenja samotne višinske kmetije, ki ima poseben odnos do gozda. Videoposnetek predstavi razloge, kako je celku uspelo preživeti skozi stoletja in kako je kljuboval vsem vremenskim ekstremom, kakšna je vloga celka v povezavi z ohranjanjem biotske pestrosti in kako trajnostno bivanje in gospodarjenje na celku omogoča prilagajanje na podnebne spremembe.

Zakaj je celek primer trajnostnega gospodarjenja?

Z drugimi besedami bi lahko rekli, da gre za odporen model gospodarjenja samotne višinske kmetije, ki temelji na treh stebrih trajnosti (drugače ne bi preživel stoletij). 

Ekonomski in gospodarski vidik trajnosti sta razvidna iz interdisciplinarnega povezovanja in celostnega gospodarjenja na kmetiji. Celki so se vedno prilagajali družbeno-ekonomskih spremembam, morda celo lažje kot majhne kmetije, saj združujejo kmetijstvo in gozdarstvo. Kljub omejenim prihodkom, ki jih kombinirajo z dodatnimi viri dohodka, imajo z vidika trajnosti zato večji potencial kot majhne kmetije, predvsem pa si niso v nasprotju s cilji območja Natura 2000.

Ekološki vidik trajnosti se izraža v lastnini sonaravnih mešanih gozdov in delom z zemljo, ki kljub redni porabi, ohranja naravno obliko, ki trajno omogoča sečnjo lesa in dohodek ter hkrati opravlja vse druge splošno koristne funkcije.

Socialni vidik trajnosti pa razberemo iz skrbi za nasledstvo in medgeneracijske povezanosti. Za ohranitev celka je ključni vzgoja pozitivnega odnosa in zavedanja pomena do zemlje in kmetije.

Agrarna skupnost - povezani za trajnost

Tretji videoposnetek z naslovom Agrarna skupnost - povezani za trajnost pa se v osnovi bolj osredotoči na socialno dimenzijo trajnosti in predstavi kako s povezovanjem v skupnost upravljati veliko območje in zagotoviti trajnost ter kateri so največji izzivi agrarne skupnosti, ki jih predstavljajo podnebne spremembe.

Kdo oziroma kaj sploh so agrarne skupnosti in zakaj so le te primer trajnosti?

Danes agrarne skupnosti, nekoč tudi srenjske, vaške in pašne skupnosti, so stoletja stara oblika skupnega upravljanja kmetijskih površin. Običajno gre za skupnost fizičnih oseb, katere člani so vpisani v zemljiško knjigo kot solastniki ali skupni lastniki nepremičninskega premoženja. So pogosto spregledane skupnosti na podeželju, ki že stoletja zagotavljajo trajno gospodarjenje s skupnimi kmetijskimi ter gozdnimi zemljišči. Čeprav takšne skupnosti nimajo formalne moči, je njihova vloga v prostoru zaradi lastništva in znanja, ki se prenaša iz roda v rod, nezamenljiva. Hkrati gre tudi za skupno uresničevanje interesov prebivalcev na podeželju, ohranjanje poseljenosti in običajev ter razvoj podeželja.

Skupnost žvi v določenem okolju in je s tem okoljem posledično tudi povezana, v preteklosti je bila še bolj, saj je od njega tudi preživela, danes pa je to velikokrat sekundarni vir in je vez s prostorom lahko nekoliko šibkejša. Kljub temu, ostaja zavedanje ohranjanja in omogočanja rabe virov v enaki meri kot danes, tudi prihodnjim generacijam, dedičem, zato s slednjimi upravljajo trajnostno.

Vsi videoposnetki v slovenskem jeziku, vključno s slovenskimi podnapisi, so dostopni na YouTube profilu Androgoškega Centra Slovenije.

Dodatno branje:

• Znamenja trajnosti

• Vseživljenjsko učenje odgovor za medgeneracijsko (podnebno) solidarnost

• Približevanje upravljanja in blaženja podnebnih sprememb pri izobraževanju odraslih z Modelom alpske šol

• Fizika podnebnih sprememb

Projekt Podnebni cilji in vsebine v VIZ financira Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo s sredstvi Sklada za podnebne spremembe.