Podnebne spremembe nikakor niso nov pojav, vendar pa so pedagogi in andragogi pri učenju o upravljanju in blaženju podnebnih sprememb prepogosto prepuščeni lastni iznajdljivosti. Na delavnici Alpska šola, vzorčna učilnica trajnostnega razvoja, ki je potekala 12. decembra na Andragoškem centru Slovenije, se je 37 vodij ljudskih univerz, izobraževanja odraslih, vodstvenih delavcev ter predstavnikov Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport srečalo z izobraževalnim modelom Alpske šole. Osnovan je bil v sklopu projekta YOUrALPS. Ponuja aktivne učne oblike, metode in pristope za celostno izobraževanje in vzgojo – ne le o alpskih gorskih pokrajinah, temveč z njim tudi vzpostavljamo in krepimo zavedanje o pomenu trajnostnega razvoja gorskih pokrajin, hkrati pa razvijamo t.i. alpske oz. gorske kompetence, ki omogočajo tudi vznik kompetenc trajnostnega razvoja. 

Udeleženci so izvedeli, zakaj so ravno gore nenadomestljiva učilnica trajnostnega razvoja in posledic podnebnih sprememb; srečali so se s strokovnimi dejstvi in s posledicami, ki smo jih že ali jih bomo deležni zaradi podnebnih sprememb v Sloveniji ter zakaj bodo te najbolj občutne in uničujoče ravno v gorah.  

Nadalje so spoznali, s katerimi koraki lahko v svoje delo vpeljejo spremembe za delo na področju trajnostnega razvoja (7 korakov Alpske šole), pri čemer je predavateljica poudarila, da gre za proces, ne enkraten korak. Predstavila je tudi primer medpredmetnega povezovanja in izpostavila, da je naloga vodij mdr. usmerjanje in motiviranje vseh zaposlenih za trajnostna ravnanja in odzivanja; pri čemer je nujno poskrbeti, da so učeči aktivno vključeni v vse dejavnosti trajnostnega razvoja, da doživljajo pozitivne posledice svojih dejavnosti, da lahko vplivajo na dogajanje v svojem okolju in širše. 

Predavatelji so jim predstavili svoje izkušnje s poučevanjem vsebin trajnosti, njihovo vpeljavo v različne šolske dokumente in možnosti nadaljnjih korakov v začrtani smeri (ne le projektni teden, temveč vseživljenjsko prizadevanje za trajnost). Srečali so se s primeri dobrih praks za vključevanje posameznikov v delo organizacij ter njihovo motiviranje za aktivacijo na področju trajnostnega razvoja in podnebnih sprememb. V praktičnem delu so se ukvarjali z vprašanjem, kako v svojo institucijo, se pravi, v izobraževanje odraslih pripeljemo tematiko podnebnih sprememb. 

Udeleženci so razmišljali tudi o opolnomočenosti kadra, vsebinah trajnostnega razvoja, ki bi bile zanimive za njihove institucije, dotaknili so se tudi izzivov in pridobivanja različnih kompetenc. V sklepnem pogovoru so mdr. izpostavili problem trajnosti delovanja (projektni tedni, ne način življenja) in opozorili, da potrebujejo »dosledno trajnost«. Težavo vidijo tudi v vztrajnosti, saj je rezultat njihovega delovanja včasih oddaljen. Poleg slednje so izpostavili tudi potrebo po namenskem financiranju in stalnosti finančnih virov, hkrati pa težavo spremljanja kompleksnega in širokega področja znanja, ki ga zahteva poučevanje o podnebnih spremembah. 

Kot je v pozdravnem nagovoru poudarila dr. Nevenka Bogataj, vodja projekta Podnebni cilji in vsebine v VIZ, je bila delavnica prelomnica v več pogledih: prvikrat smo se glede okoljskih tem zbrali v tako lepem številu, prvikrat je organizacijo dogodka prevzela nevladna organizacija, nov pa je bil tudi predlog sopotništva. Poslužili so se ga številni udeleženci in povedali, da bodo ta način trajnostne organizacije dogodkov uporabili tudi v prihodnje.