Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Druge informacije

Novice

Ko ekosistemi izgubijo ravnovesje

Welschnofen, Italija 2018: Ekološke posledice vetrolomov so dramatične. © seehauserfoto

Številne alpske regije so v letu 2018 prizadeli izredni vremenski dogodki, kot so viharji, suše, poplave, drobirski tokovi ter zemeljski in snežni plazovi. Prvi koraki k učinkovitejšemu obvladovanju teh pojavov pa so že bili storjeni.

Konec oktobra so italijanske Dolomite zajela neurja in viharji, hitrost vetra je dosegla tudi do 180 km/h, izruvanih ali izkoreninjenih dreves je bilo na milijone. Gozdno gospodarstvo je utrpelo ogromno škodo. Različne so bile tudi ekološke posledice vetrolomov, saj to pomeni izgubo več tisoč hektarjev dreves, ki so skladišče ogljika: zaradi mrtvih dreves nastanejo namreč ugodne razmere za razmnoževanje škodljivcev, ki napadejo druge rastline. V vedno bolj suhih poletnih mesecih so zaradi odmrlega lesa gozdni pogostejši tudi požari. Zaradi podrtega in izkoreninjenega drevja se ob novem obilnem deževju pogosto začnejo prožiti plazovi, pozimi pa se zaradi poškodovanih varovalnih gozdov poveča nevarnost plazov.
Robin Naumann, raziskovalec na področju gozdarstva in vodja projekta pri CIPRI International, ob tem pojasnjuje, da bi lahko nastanek takih razmer preprečili vrstno bogati mešani sestoji različnih starostnih stopenj: »Mešanost drevesnih vrst lahko posledice izredne dogodke bolje ublažijo kot zelo homogene gozdne združbe, a pogosto se dogaja, da se zaradi gospodarske koristi sadijo prav monokulture, kot so npr. plantaže smrek.« Na probleme, kot je ta, je opozoril projekt Alpine Ecosystem Services – AlpES, ki se bo zaključil decembra 2018 in katerega namen je bil okrepiti pomen in vrednotenje ekosistemskih storitev v okoljski politiki.

Kaj imajo alpske reke opraviti z upravljanjem

Neokrnjeni alpski vodotoki so temelj oskrbe z energijo in vodo na območju Alp. Daljšim sušnim obdobjem in posledično umiranju rib, med drugim v Alpskem Renu, so jeseni 2018 sledile poplave, ki so povzročile ogromno škode, npr. na jugu Avstrije, na Koroškem in vzhodnem Tirolskem, kjer je bregove prestopilo več rek in potokov. Zaradi podrtega drevja in zdrsa zemljinskih mas ceste niso bile več prehodne, doline in občine so bile več dni odrezane od zunanjega sveta, poškodovane so bile regulacije številnih potokov. Taki dogodki opozarjajo, da potrebujemo za protipoplavno varstvo veliko več kot samo tehnične ukrepe, ki pogosto še negativno vplivajo na rečno ekologijo. To je bil tudi razlog, da so pilotne regije iz celotnega alpskega prostora v okviru projekta EU Strateško načrtovanje in usklajevanje na področju ohranjanja in obnove alpskih rečnih ekosistemov (SPARE), ki se bo zaključil konec leta 2018, tri leta razvijale in preizkušale metode celovitega upravljanja rek, ki upošteva elemente, kot so ekološko stanje vodotokov, strukturna raznovrstnost v rečnem koritu in na brežinah vodotokov ter sonaravna rečna dinamika.


Viri in več informacij:

www.cipra.org/de/pdfs/796/view (de), www.suedtirolnews.it/italien/apokalyptische-lage-unwetterdesaster-in-den-belluneser-dolomiten (de), www.corriere.it/cronache/18_novembre_06/maltempo-droni-satelliti-censire-alberi-abbattuti-veneto (it), https://orf.at/stories/3087501/ (de), https://alpenallianz.org/sl/aktualno/obcutljivost-alpskega-zivljenjskega-prostorawww.cipra.org/sl/novice/izsusene-alpewww.cipra.org/sl/sporocila-za-medije/doumeti-pomen-alpskih-ekosistemovwww.umweltdachverband.at/assets/Uploads/StreamLand-Broschure-WEB-RZ.pdf (de)