Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Za renaturacijo Rena teče naslednji krog

Renaturirani celinski kanal pri Ruggellu v Lihtenštajnu: primer dobre prakse za načrtovano razširitev nadaljnjih odsekov Alpskega Rena. © Heinz Heiss

Začela se je druga faza čezmejnega projekta protipoplavne zaščite RHESI Rhein – Erholung und Sicherheit (Ren – rekreacija in varnost).

Projekt RHESI (Rhein – Erholung und Sicherheit I Ren – rekreacija in varnost) so začeli pripravljati leta 2011, do jeseni 2018 pa naj bi se javnost seznanila s končno različico. Postopna renaturacija in širitev 26 km dolgega odseka Rena med Feldkirchnom/A in Bodenskim jezerom. Zaradi prenove jezov in širitve rečnega korita na posameznih mestih se bo povečala pretočna zmogljivost Alpskega Rena, s tem pa se bo tudi izboljšala zaščita pred ekstremnimi poplavnimi dogodki. Deloma uničeni jezovi bodo na poškodovanih mestih sanirani in ponekod razširjeni navzven.

»Z okoljskega vidika so širitve potrebne na vseh petih kilometrih vzdolž reke«, meni Monika Gstöhl, direktorica lihtenštajnske družbe za varstvo okolja, ki si močno prizadeva za renaturacijo Rena vzdolž meje med Lihtenštajnom in Švico. Tudi ekolog in gozdarski inženir Mario Broggi ter svetovalec pri civilni iniciativi Werkstatt Faire Zukunft, se strinja, da širitev rečnega korita Rena pomeni poplavno varnost in več prostora za naravo in rekreacijo.

Že od samega začetka projekta RHESI se v načrtovanje redno vključujejo prizadeti lastniki zemljišč, vodovarstvena združenja, upravni organi in drugi deležniki. »Podpora prebivalcev je že dlje časa zagotovljena in projekt, po možnosti sonaraven, bi bil deležen podpore večine,« meni Lukas Indermaur iz WWF St.Gallen na podlagi ugotovitev več reprezentativnih anket. Projektu širitve Rena povsod tam, kjer je to tehnično izvedljivo, zaradi lastnih interesov nasprotujejo le še predstavniki posameznih občin.

Markus Wallner, deželni glavar avstrijske zvezne dežele Vorarlberg, je v intervjuju za VOL.AT poudaril, da se mora projekt izvesti tudi v primeru zavrnitve posameznih občin, saj je zaščita pred poplavnimi vodami izredno pomembno vprašanje. Končna različica bo javnosti predstavljena jeseni 2018, nato pa bodo pristojni avstrijski in švicarski organi opravili še presojo vplivov na okolje. Za izvedbo bosta državi morali podpisati meddržavni sporazum.

 

Viri in nadaljnje informacije:
www.vol.at/vorarlberg-rhesi-wird-auch-ohne-ja-aus-koblach-im-herbst-eingereicht/5847941 (de), www.vn.at/lokal/vorarlberg/2017/05/05/fuer-rhesi-ist-zuversicht-am-wachsen.vn (de), www.rhesi.org (de), www.parlament.ch/de/ratsbetrieb/suche-curia-vista/geschaeft?AffairId=20143732 (de), www.espazium.ch/sture-kpfe-am-alpenrhein (de), http://www.rhesi.org/fileadmin/documents/12605_RHESI_Zeitung_Ausgabe10_WEB.pdf (de), www.youtube.com/watch?v=lCFpEsvrrOE (de) www.fairezukunft.org/ (de), www.rhy-faescht.org/ (de), https://lgu.li/projekte/alpenrhein (de)

e-novice alpMedia

Bi rad_a vedel_a, kaj se dogaja v Alpah? Naroči se na e-novice alpMedia, kjer mesečno dobiš ažurne in dobro utemeljene novice iz Alp in okolice.