Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Alpe kot podnebni laboratorij

Taljenje ledenikov ponazarja podnebne spremembe na območju Alp. © Michael Gams, CIPRA International

Brez ustreznih ukrepov za varstvo podnebja se bo povprečna temperatura na območju Alp do leta 2050 dvignila do 4,5 stopinje. Nekaj upanja vzbujajo nove pobude, zadnje poročilo OZN o podnebnih spremembah pa temi posveča še dodatno pozornost.

Kaj se bo zgodilo pri globalnem segrevanju za 1,5 stopinje Celzija v primerjavi z vrednostmi iz predindustrijskega obdobja? Na to vprašanje daje odgovor Mednarodni forum o podnebnih spremembah v svojem zadnjem posebnem poročilu. Na območju Alp se je temperatura že zdaj povečala za dve stopinji, kar potrjuje tudi Reto Knutti, profesor na Inštitutu za ozračje in podnebje na ETH Zürich in soavtor dveh poročil omenjenega foruma. »V najnovejših scenarijih za Švico smo predvideli segrevanje od 2,5 do 4,5 stopinje Celzija nekako do srede stoletja. Tu gre seveda za zelo velike spremembe.« Posledice bodo zelo raznolike: 90 odstotkov alpskih ledenikov naj bi izginilo in to bi imelo posledice tudi na količinsko sestavo odtoka posameznih porečij. Pomanjkanja pitne vode sicer ni nujno pričakovati, vendar pa v primeru, da »bodo še naraščale temperature in se spremenila količina padavin poleti, kar potrjujejo scenariji, ne bo več mogoče zalivati oz. namakati po mili volji.« Ogrožena pa naj bi bila tudi zimskošportna središča: »Pravzaprav bi morali reči takole: zemljišč, ki ležijo pod 1.500 metri n. v., dolgoročno ne bo več mogoče izkoriščati.« Poleg tega bi se lahko zaradi talečega se permafrosta začeli pogosteje pojavljati padanje kamenja in zemeljski plazovi na pobočnih površinah.

Pobude za varstvo podnebja

Eden od jasnih znakov za podnebne spremembe je tudi taljenje ledenikov, zato je bila v Švici poleti 2018 ustanovljena pobuda za ohranitev ledenikov, ki med državljani zbira izjave o podpori in tako želi cilje pariškega podnebnega sporazuma iz leta 2015 vnesti v švicarsko zvezno ustavo, denimo izstop iz fosilne opcije do leta 2050. Seznam podpornikov je zelo raznolik in se ne omejuje le na klasično okoljsko sceno. Eden od takih podpornikov je tudi inženir informatike Daniel Germann iz Rickenbacha pri Wilu, ki poudarja: »Globalno segrevanje je postalo največji problem človeštva. Prava rešitev je jasna in preprosta: sežiganje ogljika se mora končati.« Žal pa politika postavlja gospodarstvo nad človeka in naravo, sama pa je ta ukrep nesposobna sprejeti. Pobuda za ohranitev ledenikov je po njegovih besedah nujno potrebna.

Pobude prihajajo tudi z drugih strani: deželna političarka Helga Krismer v Avstriji zbira glasove za razpis podnebnega referenduma. Prav tako si za skupne podnebne cilje, ki bi veljali za vse alpske države, prizadeva Posvetovalni odbor Alpske konvencije za alpsko podnebje. Vizija nadaljnje podnebne politike pa bo osrednja tema skupne konference Omrežja občin Povezanost v Alpah, društva Alpsko mesto leta in CIPRE International, ki bo 7. in 8. novembra 2018 v Innsbrucku – dogodek bo izhodišče za vzpostavitev alpskega partnerstva pri izvajanju lokalnih akcij na področju varstva podnebja.

 

Viri in nadaljnje informacije:
www.de-ipcc.de/256.php (de), http://www.alpconv.org/sl/organization/groups/AlpineClimateBoard/default.html, www.klimaschutz-schweiz.ch/ (de, fr), www.klimavolksbegehren.at (de),  www.iac.ethz.ch/people/knuttir (en)