Image caption:

O selitvi z mestnih na gorska območja razmišlja zaradi podnebnih sprememb vedno več ljudi v Torinu in drugih večjih mestih v Padski nižini. (c) Ladiras_canva.com

Ko govorimo o selitvah, ki so posledica podnebnih razmer, mnogi najprej pomislijo na puščave ali pa otoke v Tihem oceanu, kjer se dviguje morska gladina, a podnebne spremembe imajo vse pomembnejšo vlogo tudi v alpskem prostoru. Kot zatrjuje sociolog Andrea Membretti, pri tem ne gre več le za vprašanje življenjskega sloga, kot je to značilno za nove prebivalce (new highlanders) alpskih gorskih vasi, ki iščejo smisel in so se zato odločili začeti novo življenje v gorskem svetu. Ob soočanju z dolgimi vročinski valovi, onesnaženim zrakom ali pojavom novih bolezni, povezanih s podnebnimi spremembami, postaja skrb za lastno zdravje vse pomembnejša, saj tudi posledice podnebnih sprememb vse bolj občutimo. To velja tudi za Padsko nižino v severni Italiji, in sicer območja mest, kot so Torino, Milano in Verona, kjer danes živi več milijonov ljudi, od katerih bo večina tam ostala verjetno tudi v prihodnjih desetletjih, pojasnjuje Membretti, ki raziskuje omenjeno področje pod okriljem torinske univerze. »Če predpostavimo, da bi se na gorska območja preselili le trije odstotki prebivalcev Milana ali Torina, to število resda ni veliko, a še vedno bi to pomenilo nekaj tisoč ljudi.« Kot opozarja Membretti, koordinator v letu 2023 zaključenega projekta, ki je bil posvečen problematiki selitev in mobilnosti zaradi posledic podnebnih sprememb (MiCliMi), bi prihod le treh novih družin za vaško skupnost, ki šteje 200 prebivalcev, povzročil velikansko spremembo.

Za selitev bi se odločili dve tretjini

Projekt, ki se je začel na pobudo italijanskih ambasadorjev Evropskega podnebnega pakta (Euclipa.it), naj bi odgovoril na vprašanje, v kolikšni meri so podnebne spremembe eden tistih dejavnikov, ki povečujejo verjetnost selitve prebivalstva z urbanih na gorska območja. Na podlagi statistično reprezentativnega vzorca je bilo anketiranih več kot 2.000 ljudi, od katerih sta dve tretjini vprašanih izrazili zaskrbljenost zaradi posledic podnebnih sprememb, obenem pa večina razmišlja o selitvi v gorsko okolje vsaj za nekaj mesecev v letu. Poleg tega si vprašani želijo podrobnejših informacij in podpore.

Tisti, ki imajo v gorah počitniško stanovanje ali hišo, tam že danes preživijo vsaj del leta. »Ko govorimo o posledicah podnebnih sprememb v urbanih in gorskih območjih, gre tudi za vprašanje socialne pravičnosti. Kot poudarja Membretti, bi morali dostop do življenja v gorah omogočiti vsem in to ne glede na njihove prihodke.

Toda tudi v gorskem okolju ljudje niso varni pred podnebnimi spremembami. Vse pogosteje se soočajo s sušnimi obdobji in drugimi dejavniki tveganja za kakovost življenja, kot so socialna in geografska izoliranost ali naravne nesreče, npr. zemeljski plazovi ipd. »Ko gre za posledice podnebnih sprememb, smo vsi v enakem kritičnem položaju, zato bi moral imeti vsakdo tudi pravico do selitve.« Membretti je še prepričan, da bi morali država kot tudi regionalni in lokalni organi v zvezi s tem izpolniti določene dolžnosti: »Tovrstne sezonske migracije niso le priložnost za turizem, temveč predvsem za lokalno gospodarstvo na gorskih območjih. Seveda pa to zahteva ustrezne politične okvirne pogoje.«

Viri in nadaljnje informacije:

www.miclimi.it (en, it), MICLIMI Abschlussbericht: www.researchgate.net/publication/375450647_MICLIMI_-_Migrazioni_climatiche_interne_nella_metromontagna_padana_-_report_finale (it) 

Podcast