Odkar se ljudje zavedamo, da javna zbiranja niso ravno najbolj koristna za naše zdravje, tudi mesto ni več varen kraj, kot je bilo še ne tako daleč nazaj. Ljudje si zato želijo prostore, kjer se bodo lahko prosto gibali, prav tako želijo svobodno dihati in imeti naravo kot svoj življenjski prostor. Med omejitvami gibanja in pozneje so italijanska gorska območja preplavili obiskovalci: nekateri so iskali varno zatočišče, drugi počitniško stanovanje, ki bi ga najeli ali kupili. To si bili tokovi turistov, ki pa jih lokalne institucije pogosto le stežka usmerjajo. Da bi gorska območja lahko zagotavljala to storitev, se bodo morala svoje vloge zavedati in poiskati okvirne pogoje, ki jih potrebujejo za njeno uresničevanje.

Gorska območja so bila od nekdaj redkeje pozidana in poseljena. Raznolikost gorske pokrajine izhaja iz tisočletnega prepletanja naravnega okolja s človekovim delovanjem v njem in odraža zaželeno iskanje ravnovesja med človekom in okoljem tako z ekološkega kot tudi zdravstvenega vidika. Dobro opremljen in prijeten dom, v katerem lahko živimo, študiramo, se učimo in delamo, se je med omejitvenimi ukrepi za zajezitev koronavirusa izkazal za bistvenega. Tudi taki potrebi je mogoče zadostiti z večjim pomenom znotrajalpskih regij. Če opazujemo probleme teh krajev, ko vanje prihajamo oziroma iz njih odhajamo, bomo ugotovili, da je tudi v njih prišlo do sprememb, ki si jih še pred nekaj meseci nismo mogli niti predstavljati. Zaradi pospešene digitalizacije smo danes lahko v stiku s preostalim svetom kar od doma. 

Z zgodovinskimi spremembami v smeri hitrejšega razvoja digitalizacije, ki so posledica omejitvenih ukrepov za zajezitev pandemije koronavirusa, so se odprla nepredstavljiva nova obzorja: nikoli si nismo predstavljali, da bodo digitalne sisteme uporabljali najstarejši in celo tisti, ki se spremembam ponavadi najbolj upirajo. Koronavirus nas je naučil, da je mogoče korenito izboljšati življenje vseh tistih, ki so se odločili ali se bodo odločili živeti in delati znotraj alpskega območja; pogoj za to je, da se tak trend ujema z nujnimi ukrepi za širjenje ultra hitre širokopasovne infrastrukture ter telefonskega in televizijskega omrežja. V teh krajih sta namreč ključnega pomena izboljšani dostop do informacijske in komunikacijske tehnologije ter s tem premostitev digitalnega razkoraka, ki tam obstaja v primerjavi z velikimi aglomeracijami.

Razmere po koronavirusu so zelo težke in skrb vzbujajoče. A tako kot vedno bodo v prehodnem obdobju tudi zdaj nastala nova ravnovesja in s tem nove možnosti. V tem smislu bo pomembno razumeti, kako naj se gorska območja vnovič izraziteje uveljavljavijo kot ključni element razvoja, kot so že v preteklih letih vedno znova zahtevale različne strani. Kot taka nam nudijo oporo, sočasno pa delujejo kot preizkuševališča in to ne le za podnebne spremembe, temveč tudi za zajezitev prihodnjih pandemij in prilagajanje nanje.