Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Čigave so (italijanske) Alpe?

(c) pixaby

Odročnejši predeli ponujajo veliko možnosti za nov začetek. Mnogi, ki so izkusili begunstvo, v alpske vasi znova prinašajo življenje. In kdo so ljudje, ki naseljujejo gorska območja?

Velik delež prebivalstva številnih krajev v italijanskih Alpah zavzemajo priseljenci iz drugih držav. Številni od njih živijo v manjših vaseh in tam pomembno prispevajo k zajezitvi demografskih trendov, kot sta staranje in upadanje števila prebivalstva.

Večinoma gre za družine, ki imajo otroke in v katerih so moški in ženske zaposleni v gospodarskih panogah, ki na gorskih območjih brez njihove pomoči ne bi preživele, se širile ali obnavljale. Najpomembnejša delovna področja so tako živinoreja in pašništvo, gozdarstvo in lesna industrija, gradbeništvo, storitve oskrbe in negovalne storitve, vzdrževanje gorske žičniške in prometne infrastrukture, obrt in trgovina. Nekateri govorijo o »etničnih poklicih«. Dejstvo pa je, da je v zadnjih desetletjih na območju Alp zaradi odseljevanja prebivalstva ostalo nezasedenih precejšnje število delovnih mest, ki jih danes vsaj deloma zapolnjujejo prav priseljenci – ti so izkoristili priložnost, s tem pa izkazali svojo prilagodljivost, kreativnost in podjetnost.

Solidarno in inovativno

Seveda se pojavljajo tudi napetosti. Staroselcem je težko sprejeti dejstvo, da ljudje, ki so prišli od daleč, naseljujejo hiše in opravljajo dejavnosti, ki jih je domača mladina opustila – torej ljudje, ki govorijo tuji jezik in gojijo svojo kulturo, iz katere izhajajo. A ta nasprotja se večinoma rešujejo iz oči v oči, kot je to običajno v gorskih vaseh. Ljudi povezujejo skupna prizadevanja za ohranitev kulturne pokrajine in ta za svoje preživetje potrebuje človeka. Skupno delovanje, npr. skupno obnavljanje objektov ali obdelovanje kmetijskih zemljišč, krepi med ljudmi materialno solidarnost. Kar gorske skupnosti že od nekdaj povezuje, je v urbanih okoljih postalo že prava redkost.

Prisotnost »ekonomskih« migrantov v Alpah pa ne prispeva le k oživitvi krajev, ki jim grozi izumrtje, temveč krepi tudi odpornost lokalnih skupnosti, ki so se znašle med pogosto skrajnima nasprotjema: med tako rekoč muzejsko folkloro za turiste na eni in prilagajanjem mestnemu načinu življenja na drugi strani. Danes so na celotnem območju Alp poznani številni primeri priseljencev, ki so svoje življenje nepričakovano spremenili in danes povezujejo lokalne tradicije in svoje, tj. »uvožene« navade, pa naj si bo v vsakdanjiku, pri pouku v majhnih gorskih šolah, pašništvu ali proizvodnji sira. 

Beg v gore

Zadnja leta se je priseljevanje na alpsko območje še povečalo. Priseljujejo se ljudje, ki iščejo azil in mednarodno zaščito, na gorska območja pa so prišli v okviru politike prerazporeditve beguncev, kot jo izvajajo posamezne nacionalne vlade, ali projektov lokalnih skupnosti za sprejem beguncev.

Kot kaže nova študija neodvisne mreže Foreign immigration in the Alps (ForAlps), je delež beguncev, ki so bili poslani na gorska območja, sorazmerno visok in znaša, denimo, v Italiji tudi do 40 odstotkov. Razlog tako obsežnega »neprostovoljnega« priseljevanja so številni objekti na gorskih območjih, ki se že leta ne uporabljajo več, npr. hoteli, vojašnice, počitniški objekti ali zdravilišča, spominjajo pa na pretekle čase, ko se je v Alpah množično gradilo objekte, namenjene turizmu, proizvodnji in oddihu.

Novo življenje za majhne vasi

Žal je veliko migrantov po več mesecev nastanjenih v gorskih občinah, kjer jih oskrbujejo organizacije, ki želijo služiti z »begunskimi posli«. Seveda obstajajo tudi pozitivni primeri: s prihodom beguncev so se v marsikaterem kraju prebudili v novo življenje; v sodelovanju z zadrugami in društvi, ki svoje poslanstvo resno jemljejo, ter podporo lokalnega prebivalstva se tako izvajajo projekti trajnostnega turizma, zagotavljajo se storitve lokalne oskrbe, spodbud sta deležna ohranjanje in varovanje območja občine, obnavljajo se stare stavbe. 

Vse to dokazuje, da lahko tako prostovoljni kot neprostovoljni migranti, ki so sprejeti v manjšem številu in imajo neposreden stik z lokalnimi prebivalci, pripomorejo k oblikovanju povsem novih socialnih odnosov na gorskih območjih. Skupaj se znova učijo, kaj pomeni pripadati skupnosti, iz mešanice različnih kultur in drugačnih potreb pa nastajajo nove gospodarske panoge. Alpe potrebujejo te vire, ne pa ponovne uvedbe nadzora na državnih mejah. 

 

Andrea Membretti, Evropska akademija (EURAC), Bolzano/I
www.foralps.eu (en)

shranjeno pod: ,
e-novice alpMedia

Bi rad_a vedel_a, kaj se dogaja v Alpah? Naroči se na e-novice alpMedia, kjer mesečno dobiš ažurne in dobro utemeljene novice iz Alp in okolice.