Novice
Trajnostna mobilnost na delovnem mestu: usposobili smo 38 zaposlenih
V okviru usposabljanja je 38 zaposlenih iz različnih podjetij in ustanov po vsej Sloveniji pridobilo znanje za uvedbo ukrepov trajnostne mobilnosti na svojem delovnem mestu.
YOALIN: Pogled nazaj in naprej
Okoli 35 mladih iz alpskega prostora se je sredi novembra 2026 zbralo v Feldkirchu v Avstriji na zaključnem dogodku YOALIN. Po poletju, polnem doživetij, je bilo srečanje v znamenju izmenjave izkušenj.
Dobiti olimpijske igre, izgubiti ljudi?
Naslednje zimske olimpijske igre bodo potekale leta 2030 v francoskih Alpah. Toda kaj bodo od njih imele alpske regije in njihovi prebivalci? Leta 2038 bi lahko igre gostila Švica – ne da bi o tem predhodno povprašali prebivalce. Ti so namreč doslej olimpijskim načrtom večinoma nasprotovali
Primeri dobrih praks na gorskih kočah
Zaščitena območja v Pomorskih Alpah (Alpi Marittime) so v sodelovanju s CIPRA Italija pripravila priročnik s praktičnimi primeri za trajnostno upravljanje alpskih koč.
Umetni sneg in podnebna kriza
Umetno zasneževanje je postalo hrbtenica alpskega smučarskega turizma. Toda zaradi podnebne krize se povečujeta poraba vode in energije, hkrati pa se časovno okno za zasneževanje vse bolj krči. Najnovejše poročilo organizacije CIPRA kaže, da so možnosti tehničnega prilagajanja podnebnim spremembam vse bolj omejene.
Mobilnost za vse?
Kaj pomeni mobilnost za ljudi, ki ne morejo voziti avtomobila? Na letnem srečanju CIPRA v Bolzanu/I je mladinski svetovalni odbor CIPRA razpravljal o tem, kako bi bilo mogoče sisteme mobilnosti v Alpah oblikovati tako, da bi bili dostopnejši, vključujoči in trajnostni.
Odkrivanje tal z vsemi čutili
Kako nastane rodovitna prst? Kako veliko je zrno peska? In kako lahko znanje o tleh posredujemo na ustvarjalen način? Tem vprašanjem so se posvetili partnerji projekta Erasmus+ »Future Soil Literacy« na srečanju, ki je konec septembra potekalo na avstrijskem Predarlskem in v Lihtenštajnu.
Sodelovanje zaželeno!
Zakaj je sodelovanje nepogrešljivo za trajnostno prihodnost v Alpah in kako ga lahko okrepimo, prikazuje najnovejša tematska številka revije SzeneAlpen.
Stališče: Dejstva niso predmet pogajanj
Ko se miti prepletajo z znanstvenimi spoznanji, je iskanje prave orientacije vse prej kot preprosto. Caroline Begle, odgovorna za komuniciranje pri CIPRA International, pojasnjuje, zakaj je temeljito preverjanje informacij nepogrešljivo, zlasti pri komuniciranju o podnebnih spremembah, in kako novo poročilo organizacije CIPRA o umetnem zasneževanju postavlja pod vprašaj razširjene predstave ter razkriva zmote, ki spremljajo to tematiko.
Preveč vode, premalo vode: dobre prakse za večjo odpornost alpskega prostora
Kako se lahko občine, regije in celotna povodja učinkovito odzovejo na vse pogostejše suše, močna deževja in naraščajoče konflikte pri rabi vode? Drugi spletni seminar v okviru projekta H2Opportunities je predstavil konkretne primere iz alpskega prostora ter pokazal, kako lahko s povezanim upravljanjem voda, sodelovanjem različnih deležnikov_ic in inovativnimi pristopi gradimo odpornejšo prihodnost, ki spoštuje omejenost vodnih virov.
Tranzitni promet na meji zmogljivosti
Uvedba pravičnejšega sistema obračunavanja stroškov, zmanjšanje števila voženj in preusmerjanje prometa na železnico: na letni strokovni konferenci CIPRE 2026, ki je sredi oktobra potekala v Bolzanu (Italija), je približno 200 udeležencev razpravljalo o ukrepih za omejevanje naraščajočega prometa v Alpah.
Učinkovitejše varstvo alpskih barij
Barja so vsestranska: shranjujejo CO₂, uravnavajo vodni krog in so življenjski prostor za številne živalske in rastlinske vrste. Vse daljša sušna obdobja in intenzivna raba zemljišč jim škodujejo. Projekt »RE-PEAT-it!«, ki se je začel izvajati jeseni 2026, preučuje, kako je mogoče alpska barja kar najbolje ohraniti.
Od morskega dna do 2864 metrov: kako nastane gora?
Izšla je prva epizoda podcasta Gore v nas*. Vsaka epizoda serije se posveti enemu vprašanju. Odgovorov nanj ne podajajo alpinisti, temveč geologi, geografi, arheologi, etnologi, fiziologi in zgodovinarji, ki goro poznajo vsak s svoje strani. Pogovor zato ne teče kot klasičen intervju, ampak kot srečanje dveh radovednežev za mizo: eden ve, kaj so si ljudje skozi stoletja mislili o gorah, drugi pa, kaj gora v resnici je. Serija se sprašuje, kaj gora v svojem bistvu je, preden postane cilj, izziv ali spomin.
Okolje odgovarja na pritiske - v Kamniku z vodo
Velika planina, edinstveno območje naravne in kulturne dediščine, je priča velikemu turističnemu pritisku in nenadzorovanemu razvoju prostora. Kakovost okolja in narave že kažeta posledice. Člani Jamarskega kluba Kamnik že več let opozarjajo na slabe rezultate meritev kakovosti Kamniške Bistrice. Vemo, da se vanjo dolvodno izlivajo tudi potoki, ki se napajajo s podzemno vodo z Velikoplaninske planote. Septembra so občani, ki so priključeni na vodovodni sistem Kamniška Bistrica, Palovče in Velika Lašna, prejeli novico, da morajo vodo za prehrambene namene prekuhavati. Ne glede na obremenjenost okolja in posledično slabe rezultate meritev ustreznosti voda pa pristojni načrtujejo še nadaljnje povečanje turističnega obiska in posege v to ranljivo okolje. Občina namreč pravi, da je voda kakovostna.
Hoja je samoumevna. Dobri pogoji zanjo pa ne.
Hoja je najbolj naraven način premikanja in temeljna prometna praksa, a ostaja prav zaradi svoje preprostosti in nezahtevnosti pri urejanju prostora in prometa pogosto prezrta. Čeprav koristi zdravju in okolju ter zvišuje kakovosti življenja, marsikje še vedno ne zagotavljamo dovolj dobrih pogojev, ki bi hojo omogočali, jo osmišljali in spodbujali. To se še posebej očitno kaže na šolskih poteh.
“Naj bo vsak semafor brez for!”
Ljubljana, Maribor, 22. 10. 2026 – Člani Koalicije za trajnostno prometno politiko v okviru kampanje “Semafor brez for” opozarjajo na semaforje v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Velenju in drugih krajih, ki pešce in kolesarje po nepotrebnem silijo v čakanje in tveganje. Zelena luč se prižge šele po pritisku na tipko, čakalni čas je dolg, čas za prečkanje prekratek, vozila pa dobijo zeleno prej kot pešci in kolesarji. Tovrstne prakse so številna mesta v tujini že opustila.
Za učinkovito ukrepanje se moramo poenotiti, da je čist zrak prioriteta
Škofja Loka, 9. oktober 2026 – V Sloveniji imamo problem z onesnaženim zrakom z delci. Ogrevanje hiš s starimi pečmi, nekakovostnimi gorivi in nepravilnim kurjenjem bistveno prispeva k onesnaženosti zraka tako v mestih kot na podeželju. Reševanje problematike zahteva aktivacijo lokalne ravni v sodelovanju z državnimi inštitucijami, kot so ministrstva in Eko sklad. To je bilo eno ključnih sporočil strokovnega posveta »Delci iz dimnika – kako skrbeti za kakovost zraka na lokalni ravni?«, ki sta ga organizirala Focus, društvo za sonaraven razvoj in CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, v sodelovanju z Občino Škofja Loka.
Vpliv poletja na vode v okolici Kamniške Bistrice
Letošnje poletje je bilo izjemno vroče in sušno. Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) je bilo meteorološko poletje 2026 najtoplejše od začetka primerljivih meritev leta 1950. Zaznamovale so ga nadpovprečne temperature in pomanjkanje padavin, kar je prispevalo tudi k sušnim razmeram in zmanjšani vodnatosti rek. Vročina in pomanjkanje vode tudi gorskim vodnim virom nista prizanesla.
Krepitev narave in kakovosti življenja
Kako se lahko občine spopadajo s podnebno krizo ter hkrati krepijo naravo in kakovost življenja? rojekt »Na naravi temelječe rešitve v Alpah“ prikazuje, kako lahko to deluje v alpskem prostoru, kakšni pogoj so potrebni za uspešno izvedbo in kako je tovrstne rešitve mogoče uspešno prenesti tudi v druge regije.
Gorske ceste kot poslovni model?
Vožnja po gorskih cestah, ki ponujajo osupljive razglede in vodijo skozi čudovite naravne pokrajine, privablja vse več ljudi. Naj bo to peš, s kolesom ali električnim kolesom – žal pa še vedno prepogosto tudi z motornimi vozili.
Citizen Science v alpskem gozdu: Ko macesen pripoveduje
Podnebne spremembe hitro preoblikujejo alpske gozdove. Raziskovalci zato vse bolj proučujejo, kako se drevesa odzivajo na vse pogostejše vročinske in sušne razmere. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi projekti državljanske znanosti, ki z vključevanjem javnosti v raziskovanje prispevajo dragocene podatke – med drugim iz francoskega alpskega prostora.
»Alpe v gibanju« - izpostavlja pomen lokalne angažiranost v čezmejnem kontekstu
Številne organizacije se za svoje cilje zavzemajo na lokalni ravni. 29. avgusta 2026 so se prvič združile pod okriljem pobude »Alpe v gibanju«. Izzivi, kot so podnebna kriza, izumiranje vrst, masovni turizem in prometna obremenitev, namreč ne poznajo meja.
Vroče poletje tudi za ledenike
Med 17. avgustom in 3. septembrom 2026 je »ledeniška karavana« prečkala alpski lok ter na različnih mestih preučevala stanje alpskih ledenikov. Meja ledu se je dvignila nad 4.800 metrov, snega je bilo malo, suša pa je še dodatno pospešila njihovo krčenje, nestabilnost in propadanje. Okrepljeni ukrepi za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje njihovim posledicam so zato nujnejši kot kdaj koli prej.
Po sledeh izginjajočih ledenikov
Kakšen je občutek, ko stojiš ob ledeniku, ki bi lahko kmalu popolnoma izginil? Devetnajst mladih je to poletje v okviru mednarodnega projekta »Young Glacier Voices« iskalo odgovor na to vprašanje. Dva različna tabora sta jih popeljala v tirolsko dolino Ötztal in v Triglavski narodni park. Prav povezovanje raziskovanja, doživetij in znanja je bilo v središču brezplačne ekspedicije, katere cilj je bil čim širšemu krogu deklet omogočiti dostop do glaciologije.
Stališče | E-alpinizem: Vključevanje ali grožnja za Alpe?
Eksoskeleti, električne turni smuči in druge inovacije postavljajo varstvo Alp pred nove izzive, ki segajo daleč onkraj načela »by fair means«. Kdo sme na goro in na kakšen način – ter kdo o tem odloča? Rešitev ni niti v splošni prepovedi niti zgolj v pozivu k razumnosti, je prepričana Christine Busch, izvršna direktorica CIPRA Nemčija.
Zaskrbljujoč razcvet: podatkovni centri za UI v alpskem prostoru
Alpskim državam umetna inteligenca ne prizanaša: aprila 2026 se je začela gradnja Googlovega podatkovnega centra v avstrijskem Kronstorfu, obsežen projekt podatkovne infrastrukture pa razvija tudi francosko podjetje DataOne v bližini Grenobla. Skupaj z razmahom umetne inteligence hitro naraščajo tudi potrebe po električni energiji, vodi in prostoru.
Spletno izobraževanje za mobilnostne koordinatorje in mobilnostne ambasadorje
Predstavnike podjetij, ustanov in druge zainteresirane vabimo na brezplačno spletno izobraževanje o trajnostnem prihodu na delo.
Naj se novo šolsko leto začne aktivno
Ob začetku novega šolskega leta vabimo šole in občine, da čim več šolarjem omogočijo aktivno in samostojno hojo v šolo. Za najmlajše lahko pri tem pomagata Pešbus in Bicivlak. Za otroke, ki jih v šolo peljejo z avtomobilom, pa ureditev postaj Poljubi in odpelji, ki prispevajo tudi k izboljšanju varnosti pred šolo za vse šolarje. Za izvedbo predlaganih ukrepov program Aktivno v šolo in zdravo mesto ponuja preizkušena navodila, digitalna gradiva, materiale za izvedbo in svetovalno podporo. Aktivnosti lahko šole in občine začnejo izvajati kadarkoli v šolskem letu.
Razprava o vetrnih parkih v gorah
Kako bolje zaščititi ptice selivke pred vetrnicami? Podatki iz vremenskih radarjev zdaj omogočajo boljšo zaščito ptic selivk pred vetrnimi turbinami. Kljub tehnološkemu napredku pa razprave o vetrni energiji v Alpah ostajajo vroče.
YOALIN začenja novo poletno sezono: mladi čez meje za trajnostno raziskovanje Alp
Z uvodnim dogodkom v Lihtenštajnu se je projekt YOALIN podal v novo sezono. Na njem se je zbralo okoli 40 mladih iz celotnega alpskega prostora, ki so želeli izvedeti več o podnebju prijaznem potovanju, ekološkem mreženju in trajnostni mobilnosti. Projekt organizacije CIPRA že od leta 2018 povezuje mlade, ki želijo Alpe odkrivati na odgovoren in trajnosten način.