Stališče: Dejstva niso predmet pogajanj

Ko se miti prepletajo z znanstvenimi spoznanji, je iskanje prave orientacije vse prej kot preprosto. Caroline Begle, odgovorna za komuniciranje pri CIPRA International, pojasnjuje, zakaj je temeljito preverjanje informacij nepogrešljivo, zlasti pri komuniciranju o podnebnih spremembah, in kako novo poročilo organizacije CIPRA o umetnem zasneževanju postavlja pod vprašaj razširjene predstave ter razkriva zmote, ki spremljajo to tematiko.

Prejšnji teden sem naletela na izjavo, ki me je zbodla: govorila je o »trajnostni tehnologiji zasneževanja«, umetni sneg pa naj bi bil celo »čistejši od naravnega«. Takšne in podobne trditve srečujemo vsak dan. Zvenijo prepričljivo, se širijo po spletu in se hitro zasidrajo v našem spominu. Ali so resnične, je postranskega pomena. Zlasti na družbenih omrežjih in v vsebinah, ustvarjenih z umetno inteligenco, so meje med preverjenimi informacijami, osebnimi mnenji, oglaševanjem in lažnimi informacijami vse bolj zabrisane. V času, ko se neresnične ali zavajajoče informacije širijo z izjemno hitrostjo, so temeljito raziskovanje, pregledno navajanje virov in zanesljivo poročanje pomembnejši kot kdaj koli prej.

Komuniciranje o podnebni krizi prinaša posebno odgovornost. Gre za kompleksno področje, na katerem se znanstvena spoznanja nenehno dopolnjujejo in razvijajo. Zato je toliko pomembneje, da informacije in trditve preverjamo, namesto da jih nekritično ponavljamo. To jasno ponazarja tudi razprava o umetnem zasneževanju. Še vedno je namreč precej razširjeno prepričanje, da se za zasneževanje ne uporablja pitna voda. Vendar podatki kažejo drugače: približno 30 odstotkov vode, namenjene zasneževanju, izvira iz vodovodnega omrežja ali podzemne vode. Po izjemno suhem poletju 2026 postaja še očitneje, kako problematične so lahko takšne zavajajoče trditve. Prav zato raziskovanju in preverjanju dejstev namenjamo veliko časa. Novo poročilo organizacije CIPRA o umetnem zasneževanju združuje strokovna spoznanja iz celotnega alpskega prostora ter sistematično in pregledno razčlenjuje razširjene mite, interese in znanstveno utemeljena dejstva. Naš cilj je prispevati k bolj informirani javni razpravi in oblikovanju stališč.

Lažne informacije bodo tudi v prihodnje del našega informacijskega okolja. Z razvojem umetne inteligence in vse hitrejšo digitalno komunikacijo bo njihov vpliv verjetno še naraščal. Zato postajajo še pomembnejši mediji, organizacije in posamezniki_ce, ki informacije kritično presojajo, preverjajo njihove vire ter dosledno ločujejo dejstva od mnenj in neutemeljenih trditev. To je ena naših najpomembnejših nalog: ne prizadevati si za čim večjo glasnost, temveč za čim večjo verodostojnost. Kajti dobre odločitve temeljijo na zanesljivih informacijah in trdnih dejstvih.

Poročilo »Umetno zasneževanje v Alpah« je v elektronski obliki dostopno tukaj.