Umetni sneg in podnebna kriza

Umetno zasneževanje je postalo hrbtenica alpskega smučarskega turizma. Toda zaradi podnebne krize se povečujeta poraba vode in energije, hkrati pa se časovno okno za zasneževanje vse bolj krči. Najnovejše poročilo organizacije CIPRA kaže, da so možnosti tehničnega prilagajanja podnebnim spremembam vse bolj omejene.

Kar se je nekoč začelo kot dopolnilo naravnemu snegu, je danes za številna smučišča postalo nepogrešljiv pogoj za njihovo delovanje. Hkrati podnebna kriza temeljito spreminja Alpe: temperature naraščajo, snežna odeja se obdrži vse krajši čas, meja sneženja pa se pomika vse višje. Prvo poročilo organizacije CIPRA prinaša pregled najnovejših statistik, podatkov in dejstev o umetnem zasneževanju. Danes po Alpah umetno zasnežujejo več kot 62.000 hektarjev smučišč. Za to na sezono porabijo približno 190 milijonov kubičnih metrov vode – toliko, kolikor je v enem letu porabijo gospodinjstva približno štirih milijonov ljudi. Poleg tega umetno zasneževanje zahteva od 1.000 do 2.250 gigavatnih ur električne energije na leto, kar ustreza letni porabi električne energije do 560.000 povprečnih srednjeevropskih gospodinjstev.

Vse manj časa za zasneževanje

Preveč dežja, premalo snega in vse večji dolgovi: kljub naložbam v sisteme za umetno zasneževanje so gorske žičnice na Kolbensattlu (Nemčija) leta 2026 prenehale obratovati. Podobni primeri se pojavljajo tudi drugje po Alpah. Umetni sneg je namreč mogoče proizvajati le pri dovolj nizkih temperaturah. Časovno okno za zasneževanje se zato krči, potrebe po vodi in energiji pa se povečujejo. Gradnja novih akumulacijskih jezer pomeni dodatne posege v alpsko krajino in tla, daljša sušna obdobja pa zaostrujejo konflikte med različnimi uporabniki vodnih virov, zlasti med oskrbo s pitno vodo in kmetijstvom. Christine Busch, soavtorica poročila in izvršna direktorica organizacije CIPRA Nemčija, opozarja: »Prihodnost zimskega turizma ni v vse večjem obsegu umetnega zasneževanja. Takšen pristop tudi ni združljiv z Alpsko konvencijo, s katero so se alpske države zavezale k trajnostnemu razvoju turizma in okolju prijaznim oblikam turistične ponudbe. Potrebujemo dolgoročne strategije, ki povezujejo varstvo podnebja, prilagajanje podnebnim spremembam in ohranjanje alpskih ekosistemov.« Busch poudarja tudi potrebo po večji preglednosti glede porabe vode in energije, sistematičnem spremljanju umetnega zasneževanja na območju celotnih Alp ter preusmeritvi zimskega turizma k ponudbi, ki je odpornejša na podnebne spremembe.

Poročilo »Umetno zasneževanje v Alpah« je na voljo tukaj v angleškem e in nemškem. 

Pogovor v obliki podcasta s Christine Busch: