Od morskega dna do 2864 metrov: kako nastane gora?
Izšla je prva epizoda podcasta Gore v nas*. Vsaka epizoda serije se posveti enemu vprašanju. Odgovorov nanj ne podajajo alpinisti, temveč geologi, geografi, arheologi, etnologi, fiziologi in zgodovinarji, ki goro poznajo vsak s svoje strani. Pogovor zato ne teče kot klasičen intervju, ampak kot srečanje dveh radovednežev za mizo: eden ve, kaj so si ljudje skozi stoletja mislili o gorah, drugi pa, kaj gora v resnici je. Serija se sprašuje, kaj gora v svojem bistvu je, preden postane cilj, izziv ali spomin.
V prvi epizodi se sogovornika sprašujeta, kaj gora sploh je, ko odmislimo oprimke in višinske metre. Gost pogovora je bil prof. dr. Andrej Šmuc, geolog in sedimentolog, dekan Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Triglav, naš najvišji vrh, je bil nekoč morsko dno
Prof. dr. Andrej Šmuc razloži, kaj je bilo tu, preden je nastal Triglav; kako se morsko dno dvigne na 2864 metrov. Pojasni tudi, ali gore še vedno rastejo.
Konec 18. stoletja je bil Triglav eno prvih raziskovalnih vprašanj tistih, ki jim danes rečemo geologi. Hacquet se je Triglava lotil kot naravoslovec, ki ga je zanimalo, iz česa je gora narejena. Zois je zbiral kamnine in minerale, jih pošiljal učenjakom po vsej Evropi in se zapletel v takratni veliki spor med neptunisti, ki so menili, da so kamnine nastale z usedanjem v pradavnem morju, in plutonisti, ki so njihov nastanek pripisovali vročini v notranjosti Zemlje.
Prvemu pristopu na Triglav leta 1778 je botrovala prav ta radovednost. Zgodovina slovenskega alpinizma se tako začenja pri vprašanju, kaj gora sploh je.
Kdor je kdaj plezal v Triglavski steni, ve, da ni enotna. Je kot velikanska stopničasta zgradba, plasti na plasti, prepredena s policami, po katerih vodijo mnoge naše smeri. Le redko se vprašamo, zakaj je stena takšna - kako, da je apnenec, nekoč dno toplega morja, danes visoko nad dolino Vrata. Še bolj preseneti dejstvo, da glava Triglava ni najmlajši del gore. Zakaj ne, boste izvedeli v pogovoru.
Zato tokrat ne pripovedujemo klasične plezalske zgodbe o smereh, prvenstvenih vzponih in ljudeh v steni. Gremo k izvoru, k sami gori.
Serija nastaja v okviru pilotnega projekta popularizacije in komuniciranja znanosti Gore, kultura in javnost: od Triglava do Vardarja – komuniciranje znanosti o gorskem prostoru (ARIS-PZ-2026/27). Vsebinsko se povezuje s temeljnim raziskovalnim projektom Boj za gore (J6-60101) in s projektom občanske znanosti Triglav med nami (O6-60101). Projekt financira ARIS.
Videoposnetek si lahko ogledate na tej povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=VA0Jf0BnGKE
*Serijo poglobljenih pogovorov Gore v nas je zasnoval in vodil izr. prof. dr. Peter Mikša, profesor za sodobno slovensko zgodovino na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer vodi Središče za javno zgodovino. Doktoriral je iz zgodovine alpinizma, vodi več raziskovalnih projektov, povezanih z gorami, narodno identiteto in kulturno dediščino, ter je avtor številnih znanstvenih in strokovnih monografij o zgodovini slovenskega alpinizma in planinstva. Sodeluje pri razstavah, dokumentarcih in muzejskih projektih, redno nastopa tudi kot predavatelj, sogovornik in urednik. Je tudi alpinist, inštruktor alpinizma, trener športnega plezanja in opremljevalec plezališč. Plezati je začel leta 1995, je ustanovitelj in dolgoletni predsednik Plezalnega kluba Rogaška Slatina, kjer je postavil tudi dve plezalni steni.