Zadetki iskanja

Klasnati pelin, ledeniška zlatica, kamnokreč – površina habitatov rastlin, značilnih za alpski prostor, se krči z izginjanjem ledenikov, je pokazala nedavna študija. Poleg podnebnih sprememb pa gorske rastline močno ogroža tudi vnos dušika.

Manj kot 10% skupne dolžine skoraj 10.000 km poglavitnih alpskih rek je še v naravnem stanju. Tanerazveseljiv rezultat smo dobili s študijo, katero je pod okriljem Mednarodnega centra za alpsko okolje (ICALPE) iz Chamberya /Francija naročlia Mednarodna komisija za varstvo Alp, CIPRA, v sodelovanju z Univerzo Grenoble. V naclonainem pogledu se rezultati gibljejo med 2 in 7%, samo Francija se lahko pohvali še z 18% neoporečnih alpskih rek. Niti ena sama alpska reka ni več v svojem celotnem teku v neoporečno ohranjenem naravnem stanju. Število rek, ki so nepoškodovane v dolžini, ki presega 15-20 km gornjega toka, je manjše od 10. Zato udeleženci letne seje CIPRA v Martuljku / Slovenija od viad alpskih držav in dežel zahtevajo, naj kot odmor za premislek uvedejo 10 letno prepoved vsakršnega nadaljniega poseganja v naravne vodotoke, ki zaenkrat še niso poškodovani. Cilj te zahteve je ustanovitev združene biosfere za pokrajine naravnih voda, ki bi obsegala celotni lok Alp. Osnovno ogrodje tovrstne sfere bi predstavliali vodotoki, ki so navedeni v zgoraj omenjeni študiji ICALPE. Za tiste vodotoke, ki so najbolj poškodovani, bi bilo potrebno ugotoviti in uresničiti možnosti revitalizacije.

V zadnjem času pripisujejo v Lombardiji/I potrebam živali in rastlin po mobilnosti ravno tako velik pomen kot potrebam ljudi. Deželno ekološko omrežje je bilo medtem uradno sprejeto, s tem pa je postalo tudi pravno zavezujoče. Pri vseh načrtih, ki se bodo v prihodnje izvajali na območju dežele, je treba upoštevati območja, ki so še posebno pomembna za selitve živalskih in rastlinskih vrst, te pa so navedene na kartah v obliki koridorjev, barier in ekološko pomembnih območij. Predvideno je tudi večletno spremljanje stanja v okolju.

Evropska agencija za okolje je v študiji z naslovom "10 messages for 2010 - Mountain ecosystems" vzela pod drobnogled gorska območja v Evropi. V primerjavi z nižinskimi predeli dajejo gorska območja nad gozdno mejo zatočišče občutno večjemu številu živalskih in rastlinskih vrst.

Departma Isère/F: od teorije do prakse V francoskem departmaju Isère ekološki koridorji niso zgolj papirnati tiger. Še več zagona dejavnostim na področju ekološkega povezovanja je regiji prinesel začetek velikega projekta, ki se je prevkar začel izvajati. Departma Isère ni v vzpostaljanju ekoloških koridorjev pionir le v Franciji, temveč se po njem lahko zgledujejo tudi druge alpske države in tako črpajo konkretne spodbude za uresničevanje ekoloških omrežij.

proMont-Blanc je mednarodna organizacija, ki si prizadeva za uresničevanje varstva montblanškega pogorja na čezmejni ravni.

CIPRA je dopolnila in posodobila svoj spletni dosje o inštrumentih, ki so pomembni za vzpostavitev ekoloških omrežij na območju Alp.

WWF Švica in Švicarska ribiška zveza (SFV) sta javnost pred kratkim opozorila na negativne vplive umetnih nihanj vodne gladine, ki so posledica obratovanja hidroelektrarn.

Od izoliranega naravovarstva k ekološkim omrežjem V pristopu k varstvu narave in vrst se v zadnjih letih dogajajo velike spremembe. Ohranjanje redkih habitatov namreč vse bolj nadomešča razumevanje in obravnavanje pokrajine kot celote. Nov pogled na varstvo narave je pripeljal do modela ekoloških omrežij, oziroma do ideje o t.i. ekološkem kontinuumu, ki zavarovanim območjem omogoča "pogled prek svojega plota".