Kakšna je prihodnost rastlinskega sveta v višjih nadmorskih višinah, ko se bodo stalili poslednji ledeniki, je ključno vprašanje, na katero je poskušala odgovoriti raziskava, ki je potekala na območju štirih ledenikov v italijanskih Alpah. Rezultati raziskave so bili objavljeni konec januarja 2021 v znanstveni reviji Frontiers in Ecology and Evolution. Po mnenju avtorjev študije naj bi tako z izginotjem ledenikov izumrlo tudi do 22 odstotkov od 117 rastlinskih vrst, vključenih v raziskavo. Tam, kjer se bodo zaradi umikajočega se ledenika sprostila tla, se bodo najprej naselile pionirske rastline, kar bo raznolikost vrst kratkoročno najprej celo povečalo, zatrjuje koordinator študije Gianalberto Losapio z Univerze Stanford/ZDA in opozarja: »Težave se bodo pojavile, ko se bo površina ledenikov še bolj skrčila, rastline pa takemu tempu v nedogled ne bodo zmogle slediti.« Losapiova raziskovalna skupina je opazila tudi večje rivalstvo med rastlinami: takoj ko bo ledenik izginil, bodo agresivne vrste rastlin izrinile pionirske. »Domnevno naj bi bil poleg izgube habitatov ob vznožju ledenikov prav to vzrok za izgubo biotske raznovrstnosti. Še posebno ogrožene so rastline, kot so klasnati pelin, ledeniška zlatica ali nekatere vrste kamnokreča. Študijo so opravili raziskovalci z Univerze Insubria, Univerze v Milanu in Muzeja znanosti iz Trenta.

Dodatna težava: dušik

Zakaj se visokogorske rastlinske vrste na podnebne spremembe odzivajo s časovnim zamikom, je leta 2019 v študiji Univerze na Dunaju in Švicarskega inštituta za raziskovanje gozdov, snega in pokrajine (WSL) raziskovala tudi ekologinja Sabine Rumpf, raziskovalka Univerze v Lozani/CH. Eden od vzrokov za to je dejstvo, da so alpske rastline dolgožive in ostanejo na površini habitata tudi takrat, ko tamkajšnje okoljske razmere niso več ugodne. »Temu pravimo zakasnelo izumrtje (dolg zaradi izumiranja - extinction debt). Vemo, da rastlina na območju habitata dolgoročno ne bo preživela, a tam še vedno obstaja,« pojasnje Rumpfova, ki zdaj raziskuje na Univeri v Ženevi. Prostorsko omejeno izginotje rastlin ne pomeni, da bodo te rastlinske vrste v celoti izumrle, se pa njihov habitat, kjer se lahko pojavljajo, z izgubo ledenikov zelo krči. Poleg dolgoročnih vplivov podnebnih sprememb opozarja raziskovalka tudi na neposredne učinke, kot so vnos dušika iz tovarn, intenzivno kmetijstvo in avtomobilski promet. »Kar počnemo kilometre daleč v nižjih predelih, ima hude posledice v gorah, saj se dušik skozi ozračje tam spet veže v tla. Gorske rastline običajno težko prenašajo dušik,« ugotavlja Sabine Rumpf, »to pa pomeni, da opravljamo selekcijo in rastlinam iz nižjih predelov omogočamo, da zasedejo več ozemlja kot visokogorske rastline.«

Viri in nadaljnje informacije:

www.wienerzeitung.at/nachrichten/wissen/klima/2091250-Wie-die-Blumen-der-Alpen-mit-den-Gletschern-verschwinden.html (de), www.frontiersin.org/articles/10.3389/fevo.2020.616562/full (en), www.nature.com/articles/s41467-019-12343-x (en), www.touringclub.it/notizie-di-viaggio/intervista-a-gianalberto-losapio-con-il-ritiro-dei-ghiacciai-un-quarto-delle/immagine/7/the-consequences-of-glacier-retreat-are-uneven-between-plant-species (it), www.greenreport.it/news/aree-protette-e-biodiversita/quasi-un-quarto-delle-piante-alpine-e-a-rischio-estinzione-per-la-scomparsa-dei-ghiacciai/#prettyPhoto (it)