Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Koridorji za velikega pupka & co.

Departma Isère/F: od teorije do prakse V francoskem departmaju Isère ekološki koridorji niso zgolj papirnati tiger. Še več zagona dejavnostim na področju ekološkega povezovanja je regiji prinesel začetek velikega projekta, ki se je prevkar začel izvajati. Departma Isère ni v vzpostaljanju ekoloških koridorjev pionir le v Franciji, temveč se po njem lahko zgledujejo tudi druge alpske države in tako črpajo konkretne spodbude za uresničevanje ekoloških omrežij.
V departmaju Isère se od leta 2000 dalje ne zavzemajo zgolj za vzpostavitev omrežja okoli sto zavarovanih območij, temveč tudi za ohranjanje ekološkega kontinuuma med njihovim osrednjimi deli. Da je ohranjanje koridorjev nujno, priča vsakoletni popis števila povoženih dvoživk, ki se od leta 1996 izvaja enkrat letno. Prav tako pomemben je bil posnetek stanja glede načrtovanja rabe prostora na širšem območju Grenobla. Ta je namreč opozoril, da je treba med urbaniziranimi območji alpske doline, kjer prebiva 500.000 ljudi, ter vzdolž vodotokov ohraniti naravna območja. Glede na to, da je vsako leto izdanih več kot 10.000 gradbenih dovoljenj, je treba ukrepati takoj. Na nujnost ukrepanja opozarjajo politiki, naravoslovci, lovci in ribiči, pa tudi strokovnjaki za prostorsko planiranje in infrastrukturo.

Edinstvena metoda na državni ravni
Za določitev koridorjev je departma Isère uporabil metodo, ki so jo v Švici. Za razliko od Švice je bilo v Isèru na voljo občutno manj informacij o flori in favni, vendar so s pomočjo strokovnega znanja in izkušenj ter prispevka številnih naravoslovnih in lokalnih deležnikov uspeli identificirati več kot 400 problematičnih območij. Švicarski biro za prostorsko planiranje in uporabno ekologijo je nato izdelal sintezno karto, ki je tako na območju departmaja Isère kot celotne Francije prva take vrste. Karta nazorno kaže izzive pri vzpostavljanju ekoloških omrežij na območju Isèra pri čemer definira koridorje na površini, ki je večja od 7000 kvadratnih kilometrov. Uporabnost kartografskega gradiva je izredna, saj ga uporabljajo tudi upravni organi, lokalni organi oblasti in biroji za prostorsko planiranje.
Na podlagi posnetega stanja je bilo določenih deset prioritet za ponovno vzpostavljanje povezovalnih koridorjev za favno. Visoko prioriteto ima državni naravni rezervat Grand Lemps, kjer naj bi ohranili 15.000 tam živečih dvoživk (npr. veliki pupek). Doslej je bilo na dolžini več kot enega kilometra ustvarjenih 14 prehodov za male živali. Ker analize dokazujejo učinkovitost omenjenih ukrepov, je urad za ceste pri generalnem svetu postavil še dva prehoda za male živali.

Pomembni prehodi za divjad
V 70 km dolgi alpski dolini, v kateri leži Grenoble, je divjadi na voljo samo še šest ekoloških koridorjev, prek katerih lahko dosežejo gorske masive Vercors, Chartreuse ali Belledonne. Zaradi vedno večje fragmentacije pokrajine, intenzivnega kmetijstva in goste prometne infrastrukture divjad nima več takih pogojev za selitev kot nekdaj. Ker dolino obdajata na zahodu masiv Chartreuse in na vzhodu masiv Belledonne, je ta z vidika ekološkega povezovanja pomembna za celotni alpski prostor.
Leta 2005 sta urad, pristojen za gradnjo na širšem območju Grenobla, in švicarski biro za prostorsko planiranje v sodelovanju z naravoslovci, lovci, ribiči, kmeti, občinskimi politiki in upravljavci infrastrukture avtocest, cest, železnic, jezov itd. opravila natančen posnetek stanja. Koordinacijo ukrepov ohranjanja in ponovne vzpostavitve koridorjev od takrat dalje zagotavlja generalni svet departmaja Isère.

Projekt EU: "Koridorji za življenje"
Februarja letos so v departmaju Isère začeli izvajati nov projekt večjega obsega, ki so ga poimenovali "Koridorji za življenje". Projekt bo trajal devet let in ima proračun v vrednosti 9 mio. EUR. Natančneje obsega tri cilje s 50 ukrepi: najprej gre za preprečevanje oziroma reševanje t.i. problematičnih območij z izvajanjem ukrepov kot je na primer uporaba toplotnih detektorjev za divjad. Vzporedno s temi ukrepi bo projekt poskrbel, da bodo območja koridorjev opredeljena tudi v planskih dokumentih (kopenski koridorji, koridorji tekočih voda "Trame bleue et verte", okvirni načrt za rabo prostora, lokalni urbanizem itd.). Kljub temu pa bo potrebno poiskati ustrezen in natančno definiran pravni status koridorjev, kar je tudi sicer eden od ciljev projekta Econnect (gl. prispevek na str. 18). Tako kot ceste v departmaju Isère imajo sedaj tudi koridorji lastno identifikacijsko številko; saj tudi te predstavljajo infrastrukturo, pa čeprav naravno.
Dolgoročen uspeh je seveda možen le v primeru, če javnost izzive sprejme in območja ekološkega povezovanja tudi prizna. Zato je del tega projekta tudi ozaveščanje ljudi z razstavami in prireditvami na šolah. Prav tako bo treba za boljše upravljanje območij, kjer so koridorji, pridobiti tudi različne "upravitelje" - koncesionarje za avtoceste, kmete, politike in tehnične službe.
Projekt "Koridorji za življenje" se financira s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj in s pomočjo upravljavca avtocest AREA, urada za vode ter regije Rona-Alpe. Za spodbujanje ekoloških koridorjev se zavzema celotna regija Rona-Alpe, v kateri leži departma Isère. Regija je v ta namen podpisala prvo pogodbo, ki določa tudi finančno podporo projekta EU v okviru 12 % proračuna.
Aktivnosti departmaja Isère niso zgledne narave le za Francijo, marveč za celotno območje Alp. Departma je Platforma Alpske konvencije za ekološko povezanost predvidela kot enega od uradnih pilotnih regij za ekološke koridorje. Sploh pa si Isère v okviru projekta Econnect prizadeva za vzpostavitev ekološke povezave na vsealpski ravni. Pri tem je pogosto v ospredju premagovanje fizičnih in zakonskih ovir.
e-novice alpMedia

Bi rad_a vedel_a, kaj se dogaja v Alpah? Naroči se na e-novice alpMedia, kjer mesečno dobiš ažurne in dobro utemeljene novice iz Alp in okolice.