Švica

Vas Tenna v dolini Safiental v švicarskem kantonu Graubünden mislijo povsem resno z idejo o svetovni premieri. Kot je marca letos odločila skupnost Skilift Tenna, bodo zastarelo žičnico nadomestili s prvo smučarsko žičnico na sončno energijo.

Gozdni požar, ki je poleti 2003 izbruhnil na območju Leuka v švicarskem kantonu Valais, je pokazal, da se je po tej naravni nesreči v primerjavi s prej neokrnjenim gozdom njegova biotska raznovrstnost občutno povečala, saj je hitra ponovna naselitev rastlin in živali že v treh do petih letih po tem dogodku v vseh višinskih pasovih pestrost gozda še obogatila.

Delovanje Delovne skupnosti alpskih mest je po nepričakovani smrti svojega pobudnika in dolgoletnega direktorja Ettoreja Bonazze za skoraj dve leti povsem zamrlo. Italijanski Trento, kjer je do takrat domoval sekretariat skupnosti in ki je za delovanje organizacije prispeval znatna sredstva, je ocenil, da v prihodnje ne bo zmogel ohraniti ravni svojih prizadevanj. V takih razmerah se je švicarsko mesto Bellinzona ponudilo, da prevzame sekretariat.

Devet let po uvedbi takse na tovorni promet v odvisnosti od obremenitve (LSVA) na švicarskih cestah je švicarski Zvezni urad za prostorski razvoj (ARE) opravil pregled trenutnega stanja. Poročilo z naslovom Pravično in učinkovito - takse na tovorni promet v odvisnosti od obremenitve (LSVA) v Švici je namreč pokazala, da se je zaradi je uvedbe LSVA in višjih omejitev na 40 ton tovornjake in vlačilce občutno povečala učinkovitost prevoza s težkimi tovornimi vozili. Odstotkovni delež železniškega tovornega prometa se ni bistveno spremenil kljub višjim stroškom prevoza v cestnem tovornem prometu.

Kar dve nagradi sta bili pred kratkim razpisani za projekte, ki se izvajajo na področju voda. Namen mednarodnega priznanja za trajnostno upravljanje voda je spodbuditi inovativne projekte za izvajanje ukrepov varstva vode na regionalni ravni. Za nagrado se lahko potegujejo projekti, ki so pionirskega značaja in se izvajajo v kulturi, inštitucijah in tehnologiji.

Mountain Wilderness Švica je na spletni platformi objavil seznam območij miru za divjad v švicarskih kantonih. Podatki, do katerih je mogoče na spletu enostavno dostopati, naj bi zimskim športnikom pomagali pri načrtovanju njihovih aktivnosti na prostem, živalim pa zagotavljali potreben mir na varstvenih območjih.

Bazni predor Lötschberg, ki so ga odprli leta 2007, na preusmeritev tovornega prometa s ceste na železnico nima nobenega pomembnejšega učinka. Potniški promet se je povečal in s tem so se zmanjšale kapacitete tovornega prometa. Prednostni cilj gradnje baznega predora Lötschberg, tj. preusmeriti težki tovorni promet na železnico, ni bil dosežen. Proga je pri dnevnih migrantih zelo priljubljena. Ta dejstva je švicarska vlada pred kratkim objavila v četrtem poročilu o preusmerjanju prometa.

Švicarski parlament prejšnji petek ni ratificiral izvedbenih protokolov Alpske konvencije in s tem zavrnil njeno izvajanje. Sprejem državnega sklepa iz leta 2001 je parlament prestavil na poznejši čas. Nasprotniki so mnenja, da so protokoli za Švico preveč radikalni, saj enostransko vrednotijo tematike varstva okolja in premalo upoštevajo ekonomske dejavnike. Taka odločitev je pri okoljskem ministru Moritzu Leuenbergerju, članih sveta, v organizacijah na gorskih območjih in nevladnih organizacijah naletela na precejšnjo kritiko.

Pred približno desetletjem so v švicarski občini Tschlin priredili prvo konferenco o prihodnjem razvoju, iz katere je nato izšla vrsta projektov, ki se izvajajo še danes. Razpoznavni znak prireditve je postala manjša pivovarna bieraria engiadina, katere uspešno delovanje je občino prepričalo, da konferenco o prihodnjem razvoju ponovno organizira. Organizacijo je prevzelo združenje švicarskih občin "Povezanost v Alpah Švica", sofinanciral jo je projekt dynAlp-climate.