Osebna orodja

  Iskalni filter  

Primeri dobre prakse

26.04.2012

Dnevi glasbenikov v Bad Ausseju

Dnevi glasbenikov v Bad Ausseju

Dnevi glasbenikov v Bad Ausseju se odvijajo kot štiridnevni seminar ljudske glasbe, predvsem za glasbila na strune. Poleg narodne glasbe iz Bad Ausseeja, ki je na seminarju priljubljena tema (bogat repertoar, vendar pa maloštevilne glasbene zvrsti), je vsako leto v središču pozornosti ena od alpskih regij. Glasbeniki iz te regije se na seminarju pridružijo skupini domačih učiteljev glasbe, organizirajo pa tudi lastno delavnico. Poleg tega sodelujejo na javnem koncertu ljudske glasbe, ki je vrhunec prireditve.

Več…

29.11.2011

Bolzano. Vir energije

Osrednjo vlogo pri zmanjševanju izpustov CO2 imajo poleg držav zlasti lokalne strukture, kot so regije, pokrajine in ob?ine. Odlo?itve, povezane z rabo energije, kot denimo infrastruktura lokalne mobilnosti, energetski standard zgradb, izbira surovin za toplotno oskrbo zgradb ter izgradnja decentralnih elektrarn na obnovljive vire energije, so neposredno odvisne od lokalnih nosilcev odlo?anja. Ob?ina Bolzano je to nujnost pravo?asno spoznala in temu ustrezno tudi dolo?ila prednostne naloge na podro?ju mobilnosti, gradnje in infrastrukture. Jeseni 2008 so se predstavniki organizacije EURAC ve?krat sestali s predstavniki ob?ine Bolzano, da bi razpravljali o splošnem pristopu glede izpustov CO2 na obmo?ju mesta Bolzano in ocenili možnosti njihovega drasti?nega zmanjšanja. Obravnavali so zlasti naslednja vprašanja: o Kakšna je skupna koli?ina izpustov, ki so posledica dejavnosti meš?anov, kateri so glavni viri izpustov? o S katerimi ukrepi je mogo?e zmanjšati izpuste, katera so poglavitna podro?ja delovanja? o Ali je možno v Bolzanu srednjero?no dose?i meje izpustov CO2, kot jih je priporo?ila Medvladna skupina za podnebne spremembe (Intergovernmental Panel for Climate Change - IPCC)? Da bi lahko poiskali odgovore na omenjena vprašanja, je bila leta 2009 izvedena iz?rpna študija.

Več…

15.01.2011

Povabilo v gozd

Namen projekta »Povabilo v gozd« je ucenje razvijanja osebnega odnosa do narave, spoznavanje posledic nurij, ugotavljanje njihovih vzrokov, dojemanje sprememb. Projekt je zasnovan v obliki delavnic v gozdovih v bližini vrtcev in šol. Udeleženci se bodo ucili jezika narave, gozda, spoznavanja zdravilnih zelišc, posledic podnebnih sprememb in njihovih vzrokov,… S povezovanjem 4 obcin želimo spoznati tudi razlicna okolja in izmenjati izkušnje ter projektu dati vecjo prepoznavnost. Poleg izobraževalne vrednosti je projekt tudi promocijske narave. Z organizacijo dogodkov na šolah, v vrtcih, na javnih prostorih , z objavo v medijih, izdelavo zloženke, plakatov, izdelavo kratkega filma, fotografsko razstavo v naravi, predstavitvijo projekta na 6. kongresu Evropske mreže gozdne pedagogike želimo spodbuditi vse prebivalce naših obcin in tudi širše k razmišljanju o negativnih posledicah našega nacina življenja in clovekovih posegov v okolje ter k ukrepanju za izboljšanje nastalih razmer.

Več…

15.01.2011

Ekoembalaža

S projektom Ekoembalaža Naravnost z dežele želimo uresniciti idejo o skupni, enotni embalaži za ponudnike Naravnost z dežele, ki ga želimo pilotno izvesti na obmocju obcine Kamnik, nato pa prenesti tudi drugam na obmocje Srca Slovenije. Razvili bomo ekološko embalažo, ki bo usmerjala potrošnike k vecji okoljski ozavešcenosti ter zmanjševanju ogljicnega odtisa. Z enotno embalažo bomo prispevali k prepoznavnosti mreže Naravnost z dežele.

Več…

23.11.2010

Na poti k vzorni ekološki občini

Na poti k vzorni ekološki občini

Rainer Siegele pogosto potuje. Naj bo to seja Omrežja občin "Povezanost v Alpah", katere predsednik je, srečanje predstavnikov občin, ki sodelujejo v programu e5, prireditev, ki ga organizira Zveza za podnebje - s tako aktivnim županom je v avstrijsko občino Mäder prišla razgibanost. Eden njegovih ambicioznih ciljev je drastično znižati porabo energije v občini in občutno izboljšati bilanco CO2. Občina Mäder je k Zvezi za podnebje pristopila že leta 1993 in je na svojem območju delovanja že dosegla cilj Zveze. To je dosegla zaradi vrste ukrepov, ki jih je vključila v energijsko zasnovo celotnega območja občine. Osrednja točka zasnove je spodbuditi prebivalstvo k odgovornemu ravnanju z energijo in ga tudi ustrezno izobraziti. Občinsko glasilo Mäderer Usscheall'r tako redno poroča o aktualnem dogajanju na področju varčevanja z energijo, občina pa o tej temi vsako leto organizira vsaj dve prireditvi. Občina Mäder se odlikuje tudi po odličnih rezultatih pri prihrankih izpustov CO2. Pri prenovi stavb, ki so v lasti občine, na primer osnovne šole in otroškega vrtca, je bila uporabljena metoda, ki zagotavlja največ privarčevane energije in najmanjšo okoljsko škodo. Rezultat je šolski in kulturni center, ki za ogrevanje v več kot 90 % uporablja lesno biomaso. V skladu z usmeritvami za energijsko učinkovito gradnjo je občina pri prodaji zemljišč zagotovila popust pri ceni, na področju energije pa je naredila še več: od junija letos odkupuje od vorarlberških proizvajalcev izključno ekološko elektriko. Občina je še razširila fotovoltaični sistem, kupila pet koles in avtomobil na električni pogon, ki si jih prebivalci lahko izposodijo za lastne potrebe. Za svoje delovanje je občina prejela zlato nagrado European Energy Award. S 85-odstotno stopnjo izvajanja je občina Mäder na tretjem mestu med vorarlberškimi občinami, kar pomeni, da je tudi na evropski ravni uvrščena zelo visoko. Današnji razvoj občine je začrtal že prejšnji župan Hildebert Ender in Rainer Siegele takemu razvoju dosledno sledi. Prebivalci so se nedvomno nalezli energije, ki jo izžareva njihov župan. In kakšen je recept za uspešno preobrazbo občine v zgledno občino v okoljevarstvenih zadevah? "Županom svetujem, da razmislijo o dobrem konceptu in zanj poskusijo pridobiti čim več podpornikov," odgovarja župan Siegele. In že hiti na naslednji sestanek.

Več…

23.11.2010

KlimaHaus - uspešen recept, pa ne samo za Južno Tirolsko

KlimaHaus - uspešen recept, pa ne samo za Južno Tirolsko

Vse se je začelo nič kaj spektakularno. "Bili smo od pravem času na pravem mestu," pripoveduje Norbert Lantschner. Leta 2002, takrat še direktor urada za zrak in hrup Avtonomne pokrajine Bolzano/I, je sprožil pobudo, da bi uvedli postopek certificiranja hiš v skladu z zahtevami standarda KlimaHaus. Takoj mu je uspelo prepričati nekaj investitorjev in ti so začeli graditi v skladu z evropsko direktivo o energijski učinkovitosti stavb. Dejstva, kot so visoka kakovost bivanja, varčevanje z energijo, nizki stroški ogrevanja in večja vrednost nepremičnine, so prizadevne investitorje prepričale, da so se odločili za korak, ki je bil takrat zagotovo pogumno dejanje. Možnosti za finančne prihranke pri obratovanju objektov so bile dovolj velike, poleg tega dodatna sredstva javnega sektorja niso bila potrebna niti ni bilo treba spremeniti pravnih norm. S certificikacijskim postopkom so si investitorji priborili pozitivno podobo, saj je kakovost stavb KlimaHaus postala prepoznavna tudi navzven. Danes, sedem let pozneje, so se stvari spremenile, in to ne le za Norberta Lantschnerja. Angažirano delovanje sedanjega direktorja agencije Klima-Haus je pustilo sledi v tirolskem gradbeništvu. Možnost ocenjevanja in certificiranja v skladu z zahtevami standarda KlimaHaus graditeljem zagotavlja nadzor neodvisnega certifikacijskega organa in s tem prispeva tudi k večji preglednosti na nepremičninskem trgu. Ali bo zgradba pridobila označbo KlimaHaus, ni odvisno od načina gradnje, temveč od tega, v katero kategorijo varčevanja z energijo je uvrščena. Poraba energije za ogrevanje je tako razvidna že na prvi pogled iz pridobljene označbe. Energijska izkaznica in plaketa KlimaHaus, ki se pritrdi na fasado stavbe, potrjujeta standard tudi navzven. Razvoj je v tem času napredoval tako daleč, da se je s širjenjem označbe KlimaHaus in ponudbe agencije povečalo tudi splošno zanimanje za energijsko učinkovito gradnjo in prenovo, povečale pa so se tudi potrebe po strokovnem znanju. V ta namen je agencija KlimaHaus pripravila program izobraževanja in izpopolnjevanja, ki zagotavlja, da se potrebno znanje sistematično in nadzorovano posreduje naprej. Na podlagi potrdila o opravljenem izobraževanju lahko investitorji sedaj lažje preverjajo, kdo ima potrebno znanje za gradnjo hiše, ki bo zadostila zahtevam standarda KlimaHaus. Po podatkih agencije opravi tečaj za pridobitev naziva strokovnjak/ strokovnjakinja za gradnjo v standardu KlimaHaus v povprečju več kot 4000 udeležencev in udeleženk letno. Silovit razvoj standarda KlimaHaus je dokaz, da je s spremenjenimi gradbenimi standardi pri velikem delu prebivalcev mogoče utrditi zavest o nujnosti zmanjšanja CO2 v gradbenem sektorju. Zmanjšanje porabe energije v zgradbah je cilj, ki se tiče nas vseh. "Kajti najčistejša energija je tista, ki je ne potrebujemo," zagotavlja Norbert Lantschner.

Več…

13.11.2008

Pasivni vrtec v Gornji Radgoni

Pasivni vrtec v Gornji Radgoni

Gre za prvo javno stavbo v Sloveniji, ki ustreza merilom pasivne gradnje. Prenova poteka od januarja 2008 in bo v celoti koncana do marca 2009. Septembra 2008 so že odprli prvo od dveh stavb. Obcina Gornja Radgona je kot investitor tri cetrtine od potrebnih 2,4 milijona evrov za celovito sanacijo vrtca zagotovila sama, cetrtino pa je dobila iz sklada Norveški financni mehanizem. Izvajalec gradbenih del je podjetje SGP Pomgrad, d.d., Murska Sobota. Namen tega projekta, ki je prvi primer celovite energetske prenove javne stavbe pri nas, je doseci pasivni standard (energetsko število oz. porabo energije, ki je v sezoni manjša od 15 kWh/m 2 oz. 1,5 litra kurilnega olja/m 2), z vzpodbujanjem rabe obnovljivih virov energije in ucinkovito rabo energije pa zmanjšati onesnaževanje okolja. Posledicno se bodo zmanjšali tudi obratovalni stroški, dosegla se bo višja kakovost bivanja in boljši bivalni ter delovni pogoji za otroke in zaposlene. Prva stavba vrtca je bila zgrajena leta 1975, druga pa 1982, vendar sta bili obe energetsko zelo potratni. Pri sanaciji so od stare stavbe ostali le zidovi, ki so nato dobili 30 centimetrov debel ovoj toplotne izolacije. Enako debela toplotna izolacija je v tleh, strop proti neogrevanemu podstrešju pa je izoliran s 40 centimetri celuloznih kosmicev. Projekt temelji na strokovnih dognanjih Gradbenega inštituta ZRMK iz Ljubljane, katerega strokovnjaki so opravili energetski pregled in pripravili študijo izvedljivosti za stavbi vrtca Manka Golarja. Obnova bo tekla v vec fazah in bo zajemala: " gradbeno sanacijo posameznih kljucnih elementov ovoja stavbe: strehe (odstranitev okolju in cloveku nevarnih salonitnih plošc), fasade, oken in tal; " povecanje energetske ucinkovitosti na pasivni nivo z obnovo strojnih instalacij preko celovite obnove obstojecega sistema centralnega ogrevanja in prehoda na toplotno crpalko; " posodobitev sistema centralnega prezracevanja s hkratnim uvajanjem tehnologije vracanja toplote odpadnega zraka; " uporaba obnovljivih virov energije (sprejemniki soncne energije) za pripravo tople vode; " obnova dotrajane vodovodne instalacije; " obnova elektroinštalacij, skladno z energetsko obnovo (varcne sijalke).

Več…

07.11.2008

Hiša Weinert: obnova s faktorjem 10 in v izvedbi KfW 40

Hiša Weinert: obnova s faktorjem 10 in v izvedbi KfW 40

Pri enodružinski hiši družine Weinert, ki je bila zgrajena v zgodnjih petdesetih letih, je bilo treba poleg nujnih izboljšav na energetskem podrocju opraviti tudi strukturne spremembe in povecati stanovanjsko površino. Stanovanjska površina je bila povecana s prizidkom z ravno streho, zgrajenim kot leseno predalcno konstrukcijo, ki je s transparentnim veznim spojem povezan s staro zgradbo, pri cemer je ta po prostornini ostala nespremenjena. Tako je nastala privlacno oblikovana zgradba. Les, ki so ga uporabili pri gradnji, v celoti izvira iz domacih gozdov. Zaradi kratkih prevoznih poti in sodelovanja domacih podjetij pri gradnji je bilo mogoce zagotoviti optimalno uporabo regionalne verige ustvarjanja dodane vrednosti. Zasnova zgradbe temelji na pasivnem standardu.

Več…

07.11.2008

Vecdružinska hiša v Oberallgäuu: obnova s faktorjem 10

Vecdružinska hiša v Oberallgäuu: obnova s faktorjem 10

Vecdružinska hiša stanovanjskega sklada v središcu Oberstdorfa je bila zgrajena leta 1960 in ima 12 stanovanj. V drugi polovici leta 2006 je bila izvedena obnova zgradbe, ki je bila koncana v nekaj tednih. Da bi dosegli zmanjšanje rabe energije do faktorja 10, je bila zgradba v celoti obdana z 20 cm debelim povezanim sistemom toplotne izolacije in - kolikor je bilo mogoce - so bili odstranjeni vsi toplotni mostovi. Ravno tako so bili stari balkoni iz betona odstranjeni in zamenjani z novimi balkoni iz jekla. Zaradi oken iz macesnovine z drsnimi oknicami in sveže popleskane fasade zgradba tudi po zunanjem videzu izstopa od drugih podobnih zgradb, zgrajenih v istem casu.

Več…

07.11.2008

Pasivna hiša Prantl

Pasivna hiša Prantl

Pasivna hiša, v katero so se lastniki vselili pred šestimi leti, leži na stanovanjskem obmocju v Wolfratshausnu med rekama Isar in Loisach. Ker ima ovoj zgradbe obliko kocke, je bilo mogoce njeno površino zmanjšati na najmanjšo možno mero in tako doseci visoko kompaktnost objekta. Streha nad izoliranim volumnom je v hladnejšem predelu, njena funkcija pa je zašcita pred vremenskimi vplivi in sprejemanje energije za 3 m2 veliko solarno toplotni in 50 m2 velik fotovoltaicni sistem. Ker zgradba nima kletne etaže, je energijska bilanca boljša. Leta 2007 je bilo proizvedenih 400 kWh vec energije, kot jih je bilo potrebnih za celotno obratovanje, vkl. z elektriko za potrebe gospodinjstva, pripravo tople vode in energijo za ogrevanje.

Več…