Novice
-
Vetrne elektrarne v Alpah - blagoslov ali prekletstvo?
V dolini Wipptal na območju Brennerja na avstrijsko-italijanski meji nameravajo Tirolske hidroelektrarne, d.d. (Tiroler Wasserkraft AG - TIWAG), v sodelovanju s podjetjem Salzachwind GmbH postaviti večje število vetrnih turbin. Avstrijska planinska zveza (ÖAV) je zato zahtevala takojšnjo ustavitev načrtovanega projekta, saj naj bi do njegove uresničitve prišlo prav na območju, ki je namenjeno rekreaciji in oddihu in kjer za krajino velja varstveni režim.
-
Evropski parlament namerava izboljšati varnost v predorih
Odbor Evropskega parlamenta za promet je 10. septembra soglasno sprejel poročilo o izboljšanju varnosti v evropskih predorih. Poročilo je predložil avstrijski poslanec evropskega parlamenta in strokovnjak za promet Reinhard Rack. Starejše predore bo treba postopoma prilagoditi novim standardom, zahteva Rack, zlasti pa zmanjšati število predorov za dvosmerni cestni promet.
-
Srečanje: preusmeritev tovornega prometa v alpskem tranzitu
27. in 28. oktobra prireja Evropski forum v Lucernu mednarodno informativno srečanje o tranzitnem prometu prek Alp. Strokovnjaki za promet in visoki politiki iz Švice, Avstrije, Nemčije in Italije bodo izrazili svoja stališča, izmenjali izkušnje in razpravljali o ustreznih rešitvah. Osrednja točka simpozija bo politika preusmerjanja v evropskem tranzitnem tovornem prometu. Kako naj Švica uresniči zanesljivo in trajno politiko preusmerjanja prometa? Kako naj se ta problem učinkovito reši v Evropi?
-
Prometne povezave med Italijo in Slovenijo
Z ozirom na skorajšnji pristop k Evropski uniji se Slovenija prizadeva za modernizacijo cestnih in železniških povezav. Prometna infrastruktura je bila tudi osrednja tema na vrhunskem srečanju predstavnikov slovenske vlade in novega deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine 2. septembra.
-
Projekt CRAFTS: spodbujanje obrti na alpskem območju
Cilj projekta CRAFTS, ki ga v italijanskih deželah Furlanija-Julijska krajina ter Piemont podpira pobuda Interreg III B, Program za območje Alp, je ohranjanje tradicije domače obrti na alpskem območju. CRAFTS je kratica za "Cooperation among Regions of the Alps to forward transsectorial and transnational Synergies".
-
"Park bioplina Alpe-Adria" - zelena električna energija za gospodinjstva
V okviru projekta "Park bioplina Alpe-Adria" bodo na alpskem območju Avstrije, Italije in Slovenije zgrajene naprave za proizvodnjo bioplina. Cilj projekta do sredine leta 2006 je izgradnja in upravljanje z objekti za proizvodnjo električne in toplotne energije za okoli 13.500 gospodinjstev.
-
Bioplin iz odpadkov kot gorivo prihodnosti za osebna vozila?
Pred kratkim je delovna skupina SwissFarmerPower javnosti predstavila raziskavo, v kateri dokazuje, da bi lahko iz fekalij domačih živali na območju švicarskega gorskega kantona Luzern pridobivali bioplin, ki bi se uporabljal kot pogonsko gorivo za 32.000 avtomobilov letno. Pri tem bi se občutno izboljšala higiena zraka, zmanjšale pa bi se tudi emisije CO2.
-
Priročnik Vie Alpine na svetovnem spletu
Za mrežo pohodniških pešpoti Via Alpina, ki obsega pet smeri poti po vseh alpskih državah, je na svetovnem spletu objavljen priročnik, napisan v štirih glavnih alpskih jezikih in angleščini. Bralec se lahko v njem seznani s praktičnimi informacijami o pohodniških poteh, kot so čas, ki ga pohodnik potrebuje za posamezno etapo, o možnostih prenočevanja, turističnih pisarnah in kartografskem gradivu.
-
Škoda v gozdovih kot posledica suše: nevarnost podlubnikov
Evropske gozdove je prizadelo dolgotrajno sušno obdobje: rjavenje drevesnih krošenj in skokovit porast žarišč podlubnikov sta že opazna, prav tako je v letošnjem poletju začelo listje odpadati kar do osem tednov prej kot običajno. Iglaste sestoje prizadene pomanjkanje vode na splošno v večji meri kot listnate. Oslabljena drevesa niso več sposobna, da bi se škodljivcev ubranila z izločanjem smole. Zaradi aktivnosti podlubnikov začnejo zato odmirati, les pa izgubi svojo vrednost.
-
Sprejet program EU Marco Polo za preusmeritev prometa
3. avgusta je bil sprejet program Evropske unije Marco Polo, katerega poglavitni cilj je preusmeritev vedno večjega obsega mednarodnega tovornega prometa s ceste na druge nosilce prometa. Transportnim podjetjem naj bi program zagotavljal ustrezno podporo pri uvajanju že tržnih oziroma skorajda tržnih rešitev v intermodalnem tovornem prometu (tj. transport tovora na različnih prometnih nosilcih).
Instagram
LinkedIn