Predlog energetskega zakona, ki dopušča gradnjo petih hidroelektrarn v celotnem porečju reke Soče s pritoki Učja in Idrijca, je slovensko ministrstvo za gospodarstvo poslalo v javnost tik pred poletnimi počitnicami, čeprav je skorajda neokrnjeno reko s pritoki na italijansko-slovenski meji zaščitil že zakon iz leta 1976.
Slovenija
Stališče Koalicije za trajnostno prometno politiko do načrtov za širitev ljubljanske obvoznice in širitve mestnih vpadnic.
Idrija ni samo letošnje "Alpsko mesto leta", temveč tudi "Evropska destinacija odličnosti". Evropska komisija je Idriji podelila naziv za njeno prizadevanje za socialno, kulturno in ekološko trajnostnost.
Alpe naj bi energijsko samozadostne postale do leta 2050. Kako to doseči, kaj energijski preobrat pomeni za družbo in gospodarstvo, na katere ovire lahko pri tem naletimo - vse to so vprašanja, na katera bo CIPRA iskala odgovore na letošnji strokovni konferenci z naslovom Alpe na poti k energetski trajnosti!
Od začetka maja se lahko po Ljubljani vozimo z novimi kolesi v samopostrežnem sistemu izposoje BicikeLJ, ki deluje 24 ur na dan, vse dni v letu. Kolesa dopolnjujejo sistem javnega prevoza in prinašajo najhitrejši ter najcenejši prevoz v samem središču Ljubljane.
Na prvi okoljski natečaj Najbolj zelena občina, ki je bil organiziran v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, ZOS in SOS, se je prijavilo 47 občin.
Naziv, ki simbolizira usmerjenost v trajnostni razvoj, je bil slovenskemu mestu podeljen tudi za njegova prizadevanja na področju varstva podnebja. Osrednja slovesnost ob prevzemu naziva Alpsko mesto leta je potekala 8. februarja 2011 v Idriji.
Do pohorske vzpenjače se smučarji januarja lahko brezplačno pripeljejo z mestnim avtobusom št.6. Potnike bosta prevažala dva testna avtobusa na hibridni pogon oziroma zemeljski plin. Gre za poskusni projekt integracije mestnega avtobusnega prometa z žičniškim prometom, ki ga izvaja Mariborska gradbena fakulteta v okviru evropskega projekta "CO2 Nevtralni promet na območju Alp".
Novice
Sredi oktobra je bila izvedena prostovoljna naravovarstvena akcija čiščenja zaraščajočih travišč na Pohorju zahodno od Rogle. S čiščenjem so udeleženci želeli izboljšati kakovost in obseg travišč - planj, izboljšati lastnosti življenjskega prostora številnim vrstam ptic, omogočiti ekstenzivno kmetijsko pridelavo na območju in ohraniti podobo krajine, ki postaja prepoznana v Slovenskem prostoru in širše.
Namesto, da bi nekaj 100 milijonov evrov vložili v reševanje problemov mobilnosti na trajnosten način, bo projekt Tretje razvojne osi povzročal nove potrebe po mobilnosti in Slovenijo še oddaljil od trajnostne prometne politike.