Slovenija

V Sloveniji so 1. junija 2013 uradno odprli prvo vetrno elektrarno. Predvidena letna proizvodna elektrarne z instalirano močjo 2,3 MW je 4,5 GWh, kar zadostuje za oskrbo z električno energijo 1.154 gospodinjskih odjemalcev.

V Narodnem parku Gran Paradiso nameravajo izloviti ribe, ki so bile v jezerske vode izpuščene pred približno petimi desetletji. Tak cilj so si zastavili tudi v Triglavskem narodnem parku. Ribji vrsti, ki sta bili prineseni v jezera obeh parkov, imata namreč za naravno okolje naravnost dramatične posledice.

Ko se na planinah ne pasejo več tradicionalne pasme domačih živali ali če se paša celo opušča, se ta zemljišča začenjajo spreminjati v grmičevje. Avstrijsko-slovenska pobuda in dva švicarska projekta imajo zato enak cilj, to pa je ponovna oživitev izgubljene kulturne pokrajine in vrstne pestrosti.

Slovenija naj bi v kratkem dobila novo strategijo razvoja Slovenije za naslednje sedemletno obdobje. Bo slovenski državi z novim dokumentom uspelo doseči zeleni razvojni preboj?

Podnebne spremembe so dejstvo. Vprašanje pa je, kako ravnamo z njimi. Program dynAlp-climate Omrežja občin "Povezanost v Alpah" je bil za številne občine začetni signal za izvajanje projektov na temo ravnanja s podnebnimi spremembami.

Da bi ohranili izjemno kakovostno krajino, so leta 1987 v Logarski dolini ustanovili krajinski park. To pa ni odpravilo težav zaradi vse večjega in nenadzorovanega turističnega obiska.

Davno tega so se kmetje v Bohinju uprli zemljiškemu gospodu. Ta je upor zatrl, može obsodil na smrt, ženske izgnal, a jim dovolil, da s seboj vzamejo le to, kar lahko odnesejo na hrbtu. In so izbrale - svoje može in jih odnesle čez bohinjske hribe proti zahodu. Na terasi med strmimi pobočji tolminskih gora in visoko nad prepadno sotesko Tolminke je nastalo novo naselje: čadrg. Tako pripoveduje legenda.

Zbrali so se že skoraj vsi. Modra dvorana v Idriji je bila nabito polna. Zaigral je posebej za to priložnost sestavljen mladinski simfonični orkester, nastopili so dramski igralci, prišla je tudi televizija. Med 1.000 gledalci je završalo, vstali so in začeli ploskati. Na oder je stopil postaven mož v temni obleki: Bojan Sever, župan Idrije, manjšega slovenskega mesta v alpskem predgorju, ki je z nasmejanim obrazom visoko dvignil listino z nazivom Alpsko mesto leta 2011. Fotografski aparati so začeli pobliskavati, zaslišal se je buren aplavz - tako je bilo pred nekaj več kot letom dni .

Letno poročilo društva Alpsko mesto leta je odslej na voljo tudi na spletu - v novi preobleki in z zgodbami, ki jih piše naša mreža.

Idrija, ki šteje 12.000 prebivalcev in leži na jugovzhodnem robu alpskega loka, je znana po klekljani čipki. Leta 2016 bo mesto organiziralo svetovni čipkarski festival.