Avstrija

Na avstrijskem Tirolskem se politiki in upravljavci žičnic pripravljajo, da bi začeli uporabljati nove ledenike za potrebe "smučarskega cirkusa". Predstavniki organizacij za varstvo okolja in krajine ter planinci pri tem nimajo nobene besede. Zaradi segrevanja podnebja se alpski ledeniki vedno hitreje talijo, zima tudi v visokogorju postaja vse bolj "zeleno obarvana", zato zaradi takih razmer širitev zimskošportnih središč tudi z ekonomskega vidika ni smiselna.

Ob svetovnem dnevu mokrišč 2. februarja 2005 je bilo na seznam tako imenovanih ramsarskih lokalitet oz. območij uvrščenih pet novih mokrišč mednarodnega pomena v avstrijskih in švicarskih Alpah.

Na Tirolskem (Avstrija) bo v prihodnosti težje pridobiti dovoljenja za obratovanje novih žičnic. Do sedaj so se dovoljena za žičnice in smučišča dodeljevala na podlagi tako imenovanih načel za žičnice, ki so bila nezavezujoča in pravno težko razumljiva.

V Avstriji je obnovljiva energija v vzponu. V Spodnji Avstriji na primer še nikoli ni bilo zgrajenih toliko novih toplarn na biomaso, naprav za proizvodnjo bioplina in vetrnih elektrarn kot v letu 2004.

V Bodenskem jezeru je tako malo fosforja kot ga ni bilo že 50 let. To potrjuje pred kratkim objavljeno poročilo 2004 o limnološkem stanju Bodenskega jezera Mednarodne komisije za zaščito voda o kakovosti vode v Bodenskem jezeru.

Po načrtih tirolskega deželnega glavarja Herwiga van Staaja in družbe Tiroler Wasserkraft AG (Tiwag) bo treba na Tirolskem rabo vodne energije izkoristiti še v večji meri. To je razvidno tudi iz t.i. poročila o različnih možnostih, ki ga je decembra predložil Tiwag in predstavlja 16 projektov za rabo vodne energije v prihodnje.

Da bi se lahko pravočasno odzvali na ekstremne vremenske pojave, kot so viharji, hudo deževje ali sušna obdobja, razvijajo v Avstriji poseben sistem opozarjanja pred neurji.

Za Avstrijce na oblikovanje njihove identitete še posebej vpliva narava. Anketa, ki jo je po naročilu avstrijske Zvezne gozdne uprave opravil inštitut Integral, namreč kaže, da so za občutek domovinske pripadnosti najpomembnejši gore, gozdovi in jezera.

Na začetku julija prihodnje leto bo CIPRA-Avstrija organizirala slavnost ob tridesetletnici obstoja in ob tej priložnosti predstavila usmeritve delovanja za naslednje petletno obdobje. V celoti si CIPRA-Avstrija prizadeva delovati kot stičišče trajnostno usmerjene vseavstrijske alpske politike.

Leta 2004 je bilo število tovornih vozil v spremljanem kombiniranem transportu (na t.i. potujoči avtocesti) prek brennerskega prelaza za polovico manjše kot v prejšnjem letu. Medtem ko je bilo leta 2003 na železniške vagone naloženo še 140.000 tovornih vozil, jih je bilo letošnje leto le še 60.000. Povprečno se je mesečno število tovornjakov na cestah povečalo za 20% (podatki so za obdobje od januarja do oktobra). Razlog za ta porast moramo iskati v ukinitvi sistema ekotočk v Avstriji, zaradi katerega je bil tranzit zlasti tovornjakov z visokim izpustom škodljivih snovi v okolje doslej zelo drag in je spodbujal preusmerjanje tovornega prometa na železnico.