Alpe / Evropa

Pri oblikovanju Alpske konvencije je bilo področju "prebivalstvo in kultura" priznano prednostno mesto. Danes pa je od tega ostalo le malo. Sedaj naj sicer za to področje morda ne bi pripravili protokola, ustanovili pa naj bi vsaj delovno skupino.

Voda je tisti pojem, ki v nas najprej vzbudi pozitivne občutke, saj predstavlja nenadomestljivo osnovo za ohranjanje zdravega naravnega ravnovesja in pomembno živilo. Istočasno pa, ko pomislimo na sušo, pomanjkanje vode, zastrupljene vodnjake, poplave in hudourniške nanose, je lahko voda brezmejno trpljenje, ogroženost življenja, groza in strah. Voda je življenje, a je tudi smrt. Že od nekdaj se v vodi kot elementu združuje ta nasprotujoči si potencial: voda, prekletstvo, blagor.

Potreba po ohranjanju biotske raznovrstnosti je nesporna, vendar pa to velja tudi za kulturno in jezikovno raznolikost. Tako eni kot drugi je skupna lastnost odločilnega pomena: dinamika. Izginotje ene rastlinske oziroma živalske vrste ali enega jezika še ne daje zanesljivega opozorila o sposobnosti delovanja sistema.

Širjenje alpskih mitov ni opazno samo v turistični industriji in industriji folklorne glasbe. Da alpsko prebivalstvo zaradi vpliva od zunaj v svojo kulturno in tradicionalno zavest prevzema "predstave" iz zgodb o deklici Heidi, se odraža tudi v arhitekturi. Podoba Alp kot ohranjenega, zdravega in družbeno neokrnjenega življenjskega prostora se z vso nazornostjo ohranja v arhitekturi počitniških objektov v slogu švicarskih brunaric in tirolskih hiš.

Tudi v letu 2004 želi akcija "Ogenj v Alpah" javnost opozorili na Alpe in njene probleme. Osrednja tema letos so zavarovana območja v Alpah, seveda pa tudi večno aktualni tranzitni promet in problematika krajevnega značaja.

22. maja, ki ga je OZN razglasila za dan biotske raznovrstnosti, in 24. maja, na evropski dan parkov, so se zvrstile številne akcije, posvečene zavarovanim območjem. Tako je na dan biotske raznovrstnosti WWF Italija v sodelovanju z drugimi organizacijami Narodnemu parku Dolomiti Bellunesi in Naravnemu parku Adamello Brenta podelila "Zlato pando", nagrado za ohranjanje pestrosti vrst in habitatov.

Svet Evrope je slovenskemu Triglavskemu narodnemu parku podelil Evropsko diplomo za zavarovana območja. Diploma je najvišje priznanje, ki ga ta inštitucija podeljuje zavarovanim območjem, katerih favna, flora in krajina imajo za Evropo izreden pomen. Prestižno priznanje so podelili 24. maja na slovesnosti ob 80-letnici imenovanja Doline Triglavskih jezer za alpski varstveni park.

Delovna skupnost socialistov na območju Alp (ASA) je v Celovcu v Avstriji na letni strokovni konferenci sprejela manifest o varstvu alpskega prostora. Dokument z naslovom "Die Alpen sind Leben, les Alpes, c'est la vie, Alpe so življenje, le Alpi sono vita" obsega deset točk o temah, ki so skupne vsem alpskim regijam, te pa segajo od kulture, prometa, migracij do političnega delovanja.

Kot v sklepnem spoznanju ugotavlja raziskava "Vplivi podnebnih sprememb na živalski svet - aktualna spoznanja na območju Alp in Avstrije", ki so jo izvedli na Inštitutu za meteorologijo pri Univerzi za kmetijstvo, gozdarstvo in obnovljive naravne vire na Dunaju v Avstriji, je na območju Alp že opaziti odzivanje živalskega sveta na spreminjajoče se življenjske razmere.

29. junija 2004 bo v devetih državah članicah Evropske unije, od alpskih držav doslej le v Nemčiji, začel veljati sporazum o rastlinskih genetskih virih, ki bo zagotovil uporabo genetske zasnove najpomembnejših kmetijskih kulturnih rastlin ter prosti dostop do semen in materiala za razmnoževanje.