Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Alpe - jezikovni laboratorij

Potreba po ohranjanju biotske raznovrstnosti je nesporna, vendar pa to velja tudi za kulturno in jezikovno raznolikost. Tako eni kot drugi je skupna lastnost odločilnega pomena: dinamika. Izginotje ene rastlinske oziroma živalske vrste ali enega jezika še ne daje zanesljivega opozorila o sposobnosti delovanja sistema.
Razvoju uporabe alpskih jezikov bi morali nameniti večjo pozornosti, da bi lahko to dediščino, ki služi ljudem, tudi ohranili in jo nadalje razvijali. Mezeg je bil kot delovna žival do konca druge svetovne vojne nepogrešljiv spremljevalec hribovskih kmetov, a ko je njegova pomoč postala nepotrebna, je preprosto izginil - zgled ponazarja, v kakšnem smislu o jezikih razmišlja sociolingvist Louis-Jean Calvet, ko trdi, da jeziki obstajajo le tako dolgo, dokler so orodje človeku in ne pa obratno.

Danes so številni jeziki pred izginotjem, ker umirajo njihovi zadnji govorci ali ker starši ne kažejo več zanimanja, da bi jezik prenesli na svoje otroke, ali pa zato, ker se jeziki spreminjajo. Enega od petih retoromanskih narečij govori le še nekaj tisoč ljudi. Na tej točki se pojavi vprašanje institucionalne podpore za ohranitev ogroženih jezikov. V Alpah kakor tudi v Evropi praviloma velja, da je treba govorce manjšinskih jezikov podpirati, dokler tak jezik govorijo. To je tudi ena od temeljnih načel Konvencije o človekovih pravicah. Odločitev o spodbujanju nekega jezika je prepuščena družbi, taka odločitev pa ima seveda svojo ceno. Pri tem igra pomembno vlogo razmerje med potrebo po ohranitvi jezika in možnostjo, da bi ta jezik lahko razvil svojo lastno dinamiko.

Upravljanje večjezičnosti
Alpska konvencija obravnava francoski, italijanski, nemški in slovenski jezik kot uradne jezike, zato so vanje v celoti prevedeni vsi njeni dokumenti in vsa uradna zasedanja. Enako načelo velja tudi v Evropskem parlamentu, le da gre tam za veliko večje število jezikov. V Generalnem sekretariatu Evropskega parlamenta je zaposlenih skoraj 3500 uradnikov, od katerih se tretjina ukvarja s prevajanjem dokumentov v 12 uradnih jezikov. Ko se bo Evropska unija razširila na 25 držav z 19 uradnimi jeziki, bo pri prevajanju možnih kar 342 jezikovnih kombinacij. Zato bo treba izbrati manjše število delovnih jezikov, ki se bodo po možnosti menjavali.

Dvojezičnost kot priložnost za Alpe
Dvojezičnost se uravnava skozi razmerje moči. Govorci jezikov z določenih območij, kot so ladinščina ali retoromanščina, so "samodejno" vsaj dvojezični. V kantonu Graubünden govori petina Retoromanov pet jezikov. Obratno je to seveda le redek pojav: kot drugi jezik se v šoli praviloma učijo tisti jezik, ki je razširjen v enaki meri ali pa še bolj, nikoli pa ni to jezik manjšine.

Velik izziv bi sprožil položaj, ko bi se govorci nekega zelo razširjenega jezika učili vsaj enega od jezikov, ki ne bi bil njihov materni jezik ali angleščina. Da bi izboljšali stike z drugimi kulturnimi prostori in razumevanje zanje, zagotavlja v Alpah skupna akcija za uvedbo učenja drugega "alpskega" jezika osnove alpske politike za uresničevanje trajnostnega razvoja. To ni priložnost za Alpe samo s kulturnega, ampak zagotovo tudi z gospodarskega vidika (gl. uokvirjeno besedilo), in bi lahko predstavljala vzorec za celo Evropo. Ta vprašanja bo moral obravnavati bodoči protokol o prebivalstvu in kulturi.

Vir: CIPRA Info 71, www.cipra.org/sl/alpmedia/publikacije/882
e-novice alpMedia

Bi rad_a vedel_a, kaj se dogaja v Alpah? Naroči se na e-novice alpMedia, kjer mesečno dobiš ažurne in dobro utemeljene novice iz Alp in okolice.