Image caption:

Slap Savica, Foto: Bohinj.si

Voda iz segretega morja izhlapeva kot vodna para, ki tvori oblake. Veter oblake odpihne nad kopno, kjer pride do padavin. 65% padavin izhlapi, v ozračju kondenzira in ponovno tvori oblake. Manjši del padavin odteče. Voda lahko odteče po kopnem ali pod zemljo. Jezera, prsti, rastline in ledeniki so shramba vode, ki vodo zadrži za nekaj časa. V Julijskih Alpah zaradi apnenca večina vode odteče podzemno. Apnenec je kamnina, ki ima slabe sposobnosti zadrževanja vode. Padavine ob stiku z apnencem poniknejo in tečejo pod zemljo dokler ne dosežejo kamnin, ki vodo zadržujejo. Na stiku propustnih in nepropustnih kamnin najdemo izvire (npr. slap Savica). Zakaj pa imamo potem v Julijskih Alpah, na apnencu jezera? Razlog za to je geološka zgodovina Alp. Po koncu ledene dobe so ledeniki ustvarili morene (vdolbine) ter nanesli material. Ponekod je ta material zamašil pore in razpoke v apnencu. Ta območja so tako postala nepropustna za vodo, zato so nastala jezera. Voda iz jezer odteka preko ponorov in večjih razpok. Podzemeljsko teče do izvirov na nepropustnih kamninah. Izviri se iztekajo v reke, te pa v morje. Vodni krog je tako sklenjen.

Rok Brišnik